Odpre glavni meni
Wikipedija

Stolnica Notre-Dame v Parizu

Stolnica Notre-Dame v Parizu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Paris; tudi samo Notre-Dame de Paris, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije. Ta stolnica velja za enega najlepših zgledov francoske gotske arhitekture. Od zgodnejše romanske arhitekture se razlikuje po inovativni uporabi rebrastih obokov in zunanjih opornikov, velikih in barvitih rozetnih oken ter realizma in obilja kiparskega okrasja.[4]

Notre-Dame de Paris
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Cathédrale Notre-Dame de Paris
Notre-Dame de Paris 2013-07-24.jpg
48°51′11″N 2°20′59″E / 48.8530°N 2.3498°E / 48.8530; 2.3498Koordinati: 48°51′11″N 2°20′59″E / 48.8530°N 2.3498°E / 48.8530; 2.3498
KrajParvis Notre-Dame – place Jean-Paul-II, Pariz, Francija
Verska skupnostrimskokatoliška
Spletna stranwww.notredamedeparis.fr
Zgodovina
Statusstolnica
Arhitektura
Funkcionalno stanjeneznano (poškodovana v požaru)
Slogfrancoska gotska arhitektura
Začetek gradnje1163 (1163)
Konec gradnje1345 (1345)
Lastnosti
Dolžina128 m (420 ft)
Širina48 m (157 ft)
Št. zvonikov2
Višina zvonika69 m (226 ft)
Št. zvonikov1 (uničen v požaru)
Višina zvonika(nekdaj)[1] 90 m (300 ft)
Zvonovi10
Uprava
NadškofijaRimskokatoliška nadškofija v Parizu
Vodstvo
NadškofMichel Aupetit
RektorPatrick Jacquin
DekanPatrick Chauvet
Laiki
ZborovodjaSylvain Dieudonné[2]

Uradno ime: Cathédrale Notre-Dame de Paris
TipCathédrale
Razglasitev1862[3]
evid. št.PA00086250

Stolnico so začeli graditi leta 1160 pod škofom Mauriceom de Sullyjem in dela večinoma končali do leta 1260, čeprav so jo v poznejših stoletjih pogosto spreminjali. V 1790. letih so med francosko revolucijo poškodovali ali uničili večino religiozne likovne opreme v njej. Leta 1804 so v cerkvi za francoskega cesarja kronali Napoleona I. Zanimanje množic za stolnico je vzcvetelo kmalu po objavi romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja leta 1831. Temu je sledil obsežen projekt obnove v letih od 1844 do 1864, ko so stolnici dodali znamenite koničaste zvonike. Leta 1944 so v notredamski stolnici s petjem Marijine himne Magnificat proslavili osvoboditev Pariza. V 1960. letih so cerkev očistili saj in umazanije ter ji vrnili prvotno barvo. Ponovno čiščenje in obnovo so opravili v 1990. letih.[5] Stolnica je leta 2013 praznovala svojo 850. obletnico.

Notredamska stolnica je med najbolj poznanimi simboli ne le mesta, temveč vsega francoskega naroda. Navdihnila je številna umetniška dela, npr. že omenjeni Hugojev roman Notredamski zvonar. V njej ima katedro pariški nadškof (trenutno Michel Aupetit). Vsako leto jo obišče 12 milijonov ljudi, s čimer je najbolj obiskan kulturni spomenik v Parizu.[6]

15. aprila 2019 je notredamsko stolnico zajel požar in jo močno poškodoval – zrušili so se dve tretjini strehe in glavni zvonik, poleg tega pa je ogenj močno poškodoval rozetna okna.[1] Številna umetniška dela v njej so bila na varnem, saj so jih že prej odstranili zaradi obnovitvenih del. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po požaru sporočil, da nameravajo sanirati škodo.[7][8]

SkliciUredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Breeden, Aurelien (15. aprila 2019). "Part of Notre-Dame Spire Collapses as Paris Cathedral Catches Fire". The New York Times (angleščina). Pridobljeno dne 15. aprila 2019. 
  2. ↑ "Musique Sacrée à Notre-Dame de Paris". msndp. 
  3. ↑ Mérimée database 1993
  4. ↑ Ducher 1988, str. 46–62.
  5. ↑ "History of the Construction of Notre Dame de Paris" (francoščina). 
  6. ↑ "Paris facts". Paris Digest. 2018. Pridobljeno dne 2018-09-15. 
  7. ↑ "Notre-Dame cathedral engulfed by fire". BBC News (angleščina). 15. aprila 2019. Pridobljeno dne 15. aprila 2019. 
  8. ↑ "The Latest: French leader vows to rebuild damaged Notre Dame". AP News. 15. aprila 2019. Pridobljeno dne 15. aprila 2019. 

Zunanje povezaveUredi

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolnica_Notre-Dame_v_Parizu&oldid=5231764«