Himera
Himera (starogrško Χίμαιρα, Chimaira) je v grški mitologiji pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajskim repom. Himera je bila ena od potomcev Tifona in Ehidne in sestra takih pošasti, kot so Kerber in Lernejska Hidra.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Chimera_Apulia_Louvre_K362.jpg/220px-Chimera_Apulia_Louvre_K362.jpg)
Najbolj znana likovna upodobitev Himere je etruščanski kip, imenovan »Himera iz Arezza« (po mestu v Italiji, v katerem so ga našli). Po legendi naj bi se z njo spopadel grški junak Belerofont.
Klasični viri
urediMite o Himeri je mogoče najti v Psevdo-Apollodorusovi Bibliotheca (knjiga 1), Homerjevi Iliadi (knjiga 6); Hyginusovi Fabulae 57 in 151; Ovidovih Metamorfozah (knjiga VI 339, IX 648) in Heziodovi Theogoniji 319ff.
Virgil v Eneidi (knjiga 5) Uporabi Himero za ime velikanske ladje dirko Gyas', z možnostjo alegoričnega pomena v sodobni rimski politiki.[1]
Hipoteza o izvoru
urediPlinij starejši citira Ktezija in Fotija, ki sta identificirala Himero s površino trajnih zračnikov plina, ki jih še danes najdejo pohodniki na Likijski pohodni poti v jugozahodni Turčiji. V turščini imenovane Yanartaş (goreče skale) sestavlja približno dva ducata zračnikov v tleh, ki so združeni v dveh lisah na hribu nad Hefajstovim templjem približno 3 km severno od Çıralıja, v bližini starodavnega Olimpa v Likiji. Zračniki oddajajo metan, ki izhaja iz metamorfnih kamnin, kar so starodavnih včasih imeli za svetilnike po katerih so ladje uravnavale smer vožnje.
Viri
uredi- ↑ W.S.M. Nicoll, "Chasing Chimaeras" The Classical Quarterly New Series, 35.1 (1985), pp. 134–139.
Literatura
uredi- Robert Graves, (1955) 1960. The Greek Myths (Baltimore: Penguin), section 75.b, pp 252–56
- Károly Kerényi, 1959. The Heroes of the Greeks. (London and New York:Thames and Hudson)
- Peck, Harry Thurston, 1898. Harpers Dictionary of Classical Antiquities: "Chimaera"
Zunanje povezave
uredi- Mit o Himeri Arhivirano 2014-04-26 na Wayback Machine.
- Himera