Spomenik (kolesarstvo)
| Kolesarski spomenik | |
|---|---|
 Ime se prvič pojavi v časopisu Ce soir (17.4.1949) | |
| Osnovni podatki | |
| Prva omemba: | 17. april 1949 |
| Država: | Francija |
| Časopis: | Ce soir |
| Avtor: | Albert Baker d'Isy |
| Dirka: | Pariz–Roubaix |
| Izviren članek: | "monument" du cyclisme |
| Prevod: | "Spomenik" kolesarstva |
"Spomeniki" je v žargonu ime za pet enodnevnih klasičnih kolesarskih dirk, ki veljajo za najstarejše, najdaljše, najtežje in najprestižnejše enodnevne dirke v moškem kolesarstvu, dolge med 240 in 300 kilometrov. Vsem petim mitskim dirkam je skupno to, da njihovi začetki segajo v obdobje pred 1. svetovno vojno.
Vsaka od njih ima bogato zgodovino in značilnosti. So tudi enodnevne dirke z največ podeljenimi točkami na koledarju UCI World Tour in edinih pet dirk z oznako 3. kategorije UCI. Višje rangirane so le dirka po Franciji (1. kategorija), dirka po Italiji in Vuelta (obe 2. kategorije) ter SP in OI.
Nešteto ostalih "navadnih" enodnevnih klasičnih dirk je rangiranih nižje, med 4. in 6. kategorijo.
Daleč najuspešnejši kolesar na klasičnih kolesarskih dirkah je Eddy Merckx, ki je med 1966 in 1976 dosegel skupno 19 zmag, v letih 1969, 1971, 1972 in 1975 pa je kot edini doslej osvojil kar tri klasike v eni sezoni.
Belgijci Rik Van Looy, Eddy Merckx in Roger De Vlaeminck so edini kolesarji v zgodovini, ki so zmagali na vseh petih klasičnih dirkah; Merckx kot edini na vsaki najmanj dvakrat.[1][2][3][4]
Slovenski kolesarji so dobili 9 klasičnih kolesarskih dirk, najuspešnejši je Tadej Pogačar s skupno 7 zmagami (na treh različnih dirkah), po 1 pa imata Primož Roglič (sploh prvi Slovenec z zmago na klasični dirki) in Matej Mohorič.
Izvor in razlaga imena
uredi17. aprila 1949, na dan 47. enodnevne dirke Pariz–Roubaix, je francoski novinar in specialist za kolesarstvo Albert Baker d'Isy v francoskem dnevnem časopisu Ce soir objavil članek z naslovom "Pariz–Rubaix: »monument« du cyclismese".
Baker je takrat, navdahnjen z umetnostjo gradnje zgodovinskih arhitekturnih spomenikov, dirko v članku s prevedenim naslovom Pariz–Roubaix: »spomenik« kolesarstva opisal kot zvonik, vrh stolnice ali kot priče nastajajoče preteklosti in pozabljene umetnosti, v središču novega mesta, sredi stavb. Erozija, vojna in golobi so sicer nekoliko poškodovali stare tlakovce, a so jih ohranili kot tudi druge svetovne znamenitosti;
Poševni stolp v Pisi, londonski Picadilly Circus ali Moskovski kremelj, česar pa v Ameriki nimajo.
Leta 1950 je ta izraz povzel še drug francoski novinar, Jacques Goddet (1905-2000), prav tako na dirki Pariz-Roubaix je slavil zmago Fausta Coppija s temi besedami, prevedeno: »Spomenik mednarodnega kolesarstva, Paris-Roubaix je potolkel kolesarje s svojo legendo in tudi s svojimi hudičevimi težavami. »Prodigissime« se je zdelo, da ignorira trušč tlakovcev, ki ga je zdrobil.«
Seznam spomenikov
uredi| Milano–San Remo | Dirka po Flandriji | Pariz–Roubaix | Liège–Bastogne–Liège | Dirka po Lombardiji |
|---|---|---|---|---|
 |
 |
 |
 |
 |
Milano–San Remo – prva klasična dirka sezone z italijanskim imenom La Primavera (pomlad), ker poteka konec marca. Prvič je potekala leta 1907 in velja za šprintersko klasično dirko, saj poteka na preko 300 km dolgi in večinoma ravninski trasi po obali Ligurije.
Dirka po Flandriji – nizozemsko Ronde van Vlaanderen, je prva od klasik po tlakovcih in poteka prvo nedeljo v aprilu od leta 1913, in tako najmlajši spomenik. Zaznamujejo jo ozke ceste po hribih flamskih Ardenov, ki so pogosto stopničasti in tlakovani, zato se kolesarji stalno borijo za položaj v ospredju glavnine. Od leta 2017 je štart v Antwerpnu, cilj pa od leta 2012 v Oudenaardeju.
Pariz–Roubaix – tudi Kraljica klasik in l'Enfer du Nord (»Severni pekel«), tradicionalno poteka teden dni po Dirki po Flandriji in je zadnja od dirk po tlakovcih. Poteka od leta 1896 po trasi z več daljšimi odseki po tlakovanih cestah, ki so prašni v suhem vremenu in blatni v dežju, zaradi česar velja za najzahtevnejšo enodnevno dirko. Cilj je na velodromu v Roubaixu.- Liège–Bastogne–Liège – potela konec aprila. La Doyenne je najstarejša klasika, zadnja od ardenskih klasik in tudi zadnja od spomladanskih klasik. Prvič je potekala leta 1892 kot amaterska dirka, od leta 1894 pa kot profesionalna. Zaradi več kratkih in strmih vzponov v Ardenih ter cilja na klanec v predmestju Liègea na njej prevladujejo specialisti za vzpone.
- Dirka po Lombardiji – tudi Jesenska klasika in Dirka odpadlega listja, poteka konec septembra ali v začetku oktobra. Prvič je potekala leta 1905 kot dirka Milano–Milano, od leta 1907 je bila preimenovana v Giro di Lombardia, leta 2012 pa v Il Lombardia. Traso zaznamujejo neraven teren in krajši vzponi okoli Komskega jezera. Je najkrajša dirka izmed vseh petih spomenikov, ki odvisno od leta, variira med 240 in 255 kilometrov.
Zmagovalci spomenikov
uredi
Statistika
urediPo zmagovalcih
uredi| Uvr. | Kolesar | Država | Prva zmaga |
Zadnja zmaga |
M–S | ToF | P–R | L–B–L | GdL | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | Eddy Merckx |  Belgija
|
1966 | 1976 | 7 | 2 | 3 | 5 | 2 | 19 |
| 2 | Roger De Vlaeminck | Belgija
|
1970 | 1979 | 3 | 1 | 4 | 1 | 2 | 11 |
| 3 | Costante Girardengo |  Italija
|
1918 | 1928 | 6 | — | — | — | 3 | 9 |
| Fausto Coppi | Italija
|
1946 | 1954 | 3 | — | 1 | — | 5 | 9 | |
| Sean Kelly |  Irska
|
1983 | 1992 | 2 | — | 2 | 2 | 3 | 9 | |
| 6 | Rik Van Looy | Belgija
|
1958 | 1965 | 1 | 2 | 3 | 1 | 1 | 8 |
| 7 | Gino Bartali | Italija
|
1939 | 1950 | 4 | — | — | — | 3 | 7 |
| Tom Boonen | Belgija
|
2005 | 2012 | — | 3 | 4 | — | — | 7 | |
| Fabian Cancellara |  Švica
|
2006 | 2014 | 1 | 3 | 3 | — | — | 7 | |
| Tadej Pogačar |  Slovenija
|
2021 | 2024 | — | 1 | — | 2 | 4 | 7 | |
| Mathieu van der Poel |  Nizozemska
|
2020 | 2025 | 2 | 3 | 2 | — | — | 7 | |
| 12 | Henri Pélissier |  Francija
|
1911 | 1921 | 1 | — | 2 | — | 3 | 6 |
| Alfredo Binda | Italija
|
1925 | 1931 | 2 | — | — | — | 4 | 6 | |
| Fred De Bruyne | Belgija
|
1956 | 1959 | 1 | 1 | 1 | 3 | — | 6 | |
| Francesco Moser | Italija
|
1975 | 1984 | 1 | — | 3 | — | 2 | 6 | |
| Moreno Argentin | Italija
|
1985 | 1991 | — | 1 | — | 4 | 1 | 6 | |
| Johan Museeuw | Belgija
|
1993 | 2002 | — | 3 | 3 | — | — | 6 | |
| 18 | Gaetano Belloni | Italija
|
1915 | 1928 | 2 | — | — | — | 3 | 5 |
| Rik Van Steenbergen | Belgija
|
1944 | 1954 | 1 | 2 | 2 | — | — | 5 | |
| Bernard Hinault | Francija
|
1977 | 1984 | — | — | 1 | 2 | 2 | 5 | |
| Michele Bartoli | Italija
|
1996 | 2003 | — | 1 | — | 2 | 2 | 5 | |
| Paolo Bettini | Italija
|
2000 | 2006 | 1 | — | — | 2 | 2 | 5 | |
| Philippe Gilbert | Belgija
|
2009 | 2019 | — | 1 | 1 | 1 | 2 | 5 | |
| 24 | Gaston Rebry | Belgija
|
1931 | 1935 | — | 1 | 3 | — | — | 4 |
| Alfons Schepers | Belgija
|
1929 | 1935 | — | 1 | — | 3 | — | 4 | |
| Louison Bobet | Francija
|
1951 | 1956 | 1 | 1 | 1 | — | 1 | 4 | |
| Germain Derycke | Belgija
|
1953 | 1958 | 1 | 1 | 1 | 1 | — | 4 | |
| Felice Gimondi | Italija
|
1966 | 1974 | 1 | — | 1 | — | 2 | 4 | |
| Walter Godefroot | Belgija
|
1967 | 1978 | — | 2 | 1 | 1 | — | 4 | |
| Hennie Kuiper | Nizozemska
|
1981 | 1985 | 1 | 1 | 1 | — | 1 | 4 | |
| Jan Raas | Nizozemska
|
1977 | 1983 | 1 | 2 | 1 | — | — | 4 | |
| Erik Zabel |  Nemčija
|
1997 | 2001 | 4 | — | — | — | — | 4 | |
| Alejandro Valverde |  Španija
|
2006 | 2017 | — | — | — | 4 | — | 5 | |
| 34 | ||||||||||
| Léon Houa | Belgija
|
1892 | 1894 | — | — | — | 3 | — | 3 | |
| Octave Lapize | Francija
|
1909 | 1911 | — | — | 3 | — | — | 3 | |
| René Vermandel | Belgija
|
1921 | 1924 | — | 1 | — | 2 | — | 3 | |
| Giovanni Brunero | Italija
|
1922 | 1924 | 1 | — | — | — | 2 | 3 | |
| Romain Gijssels | Belgija
|
1931 | 1932 | — | 2 | 1 | — | — | 3 | |
| Achiel Buysse | Belgija
|
1940 | 1943 | — | 3 | — | — | — | 3 | |
| Fiorenzo Magni | Italija
|
1949 | 1951 | — | 3 | — | — | — | 3 | |
| Jo de Roo | Nizozemska
|
1962 | 1965 | — | 1 | — | — | 2 | 3 | |
| Emile Daems | Belgija
|
1960 | 1963 | 1 | — | 1 | — | 1 | 3 | |
| Tom Simpson | .svg){kind=small} Združeno kraljestvo
|
1961 | 1965 | 1 | 1 | — | — | 1 | 3 | |
| Eric Leman | Belgija
|
1970 | 1973 | — | 3 | — | — | — | 3 | |
| Andrej Čmil |  Moldavija Belgija
|
1994 | 2000 | 1 | 1 | 1 | — | — | 3 | |
| Andrea Tafi | Italija
|
1996 | 2002 | — | 1 | 1 | — | 1 | 3 | |
| Peter Van Petegem | Belgija
|
1999 | 2003 | — | 2 | 1 | — | — | 3 | |
| Oscar Freire | Španija
|
2004 | 2010 | 3 | — | — | — | — | 3 | |
| Damiano Cunego | Italija
|
2004 | 2008 | — | — | — | — | 3 | 3 | |
| Vincenzo Nibali | Italija
|
2015 | 2018 | 1 | — | — | — | 2 | 3 | |
| 114 | Primož Roglič | Slovenija
|
2020 | — | — | — | 1 | — | 1 | |
| Matej Mohorič | Slovenija
|
2022 | 1 | — | — | — | — | 1 |
Po državah
uredi| Uvr. | Država | M–S | ToF | P–R | L–B–L | GdL | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | Belgija
|
23 | 69 | 57 | 61 | 12 | 222 |
| 2 | Italija
|
51 | 11 | 14 | 12 | 69 | 157 |
| 3 | Francija
|
14 | 3 | 28 | 5 | 12 | 62 |
| 4 | Nizozemska
|
5 | 13 | 9 | 4 | 4 | 35 |
| 5 | Švica
|
2 | 4 | 4 | 6 | 5 | 21 |
| 6 | Nemčija
|
7 | 2 | 2 | 2 | 0 | 13 |
| 7 | Irska
|
2 | 0 | 2 | 3 | 4 | 11 |
| Španija
|
5 | 0 | 0 | 4 | 2 | 11 | |
| 9 | Slovenija
|
1 | 1 | 0 | 3 | 4 | 9 |
| 10 |  Avstralija
|
2 | 0 | 2 | 1 | 0 | 5 |
 Danska
|
0 | 2 | 0 | 2 | 1 | 5 | |
 Luksemburg
|
0 | 0 | 1 | 3 | 1 | 5 | |
| 13 |  Združeno kraljestvo
|
2 | 1 | 0 | 0 | 1 | 4 |
| 14 |  Kazahstan
|
0 | 0 | 0 | 3 | 0 | 3 |
| 15 |  Norveška
|
1 | 1 | 0 | 0 | 0 | 2 |
 Rusija
|
0 | 0 | 0 | 1 | 1 | 2 | |
 Slovaška
|
0 | 1 | 1 | 0 | 0 | 2 | |
| 18 |  Kolumbija
|
0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 |
 Litva
|
0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 | |
| Moldavija
|
0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 1 | |
 Poljska
|
1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | |
 Švedska
|
0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 1 | |
 ZDA
|
0 | 0 | 0 | 1 | 0 | 1 |
UCI točkovanje
urediŠe v letu 2022 so bili spomeniki isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Dirka po Romandiji, Dirka po Dofineji, Dirka po Švici).
Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.[5][6]
| Uvrstitev | Točkovanje | |
|---|---|---|
| Novo | Prejšnje | |
| 1. mesto | 800 | 500 |
| 2. mesto | 640 | 400 |
| 3. mesto | 520 | 325 |
| 4. mesto | 440 | 275 |
| 5. mesto | 360 | 225 |
| 6. mesto | 280 | 175 |
| 7. mesto | 240 | 150 |
| 8. mesto | 200 | 125 |
| 9. mesto | 160 | 100 |
| 10. mesto | 135 | 85 |
| 11. mesto | 110 | 70 |
| 12. mesto | 95 | 60 |
| 13. mesto | 85 | 50 |
| 14. mesto | 65 | 40 |
| 15. mesto | 55 | 35 |
| 16.−20. mesto | 50 | 30 |
| 21.−30. mesto | 30 | 20 |
| 31.−50. mesto | 15 | 10 |
| 51.−55. mesto | 10 | 5 |
| 56.−60. mesto | 5 | 3 |
Sklici
uredi- ↑ Cycling Hall of Fame: Introduction, 2010, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2010, pridobljeno 12. julija 2010
- ↑ Cycling Monuments, 2010, pridobljeno 12. julija 2010
- ↑ »Cancellara dreams of all winning all five of cycling monuments«, CyclingNews.com, 2010, pridobljeno 12. julija 2010
- ↑ »Spomeniki = templji, temelji in navdih kolesarstva«, MMC-RTV SLO, 19. marec 2021, pridobljeno 10. oktobra 2021
- ↑ »The New WorldTour Points System Explained«. lanternerouge.com (v angleščini). 24. december 2022.
- ↑ »UCI tabela, uradno točkovanje«. lanternerouge.com. 24. december 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2023. Pridobljeno 12. septembra 2023.
