Dirka po Flandriji
Dirka po Flandriji (nizozemsko Ronde van Vlaanderen; tudi De Ronde ali Vlaanderens Mooiste) je pomladanska enodnevna kolesarska klasika oz. spomenik v Belgiji, ki jo prirejajo od leta 1913.
![]() | |
Podatki o dirki | |
---|---|
Datum | zgodnji april |
Regija | Flandrija, Belgija |
Domače ime | Ronde van Vlaanderen (n.) |
Vzdevek | De Ronde (niz.) Vlaanderens Mooiste Flandrijska lepotica |
Disciplina | cestna |
Tekmovanje | UCI World Tour |
Tip | Spomenik |
Organizator | Flandrijske klasike |
Direktor dirke | Wim Van Herreweghe |
Spletna stran | www |
Zgodovina | |
Prva izvedba | 1913 |
Št. izvedb | 109 |
Prvi zmagovalec | ![]() |
Največ zmag | vsak po 3 zmage:![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() |
Zadnji zmagovalec | ![]() |
Zraven Pariz–Roubaix, velja za eno izmed dveh najbolj prestižnih in najslovitejših enodnevnih kolesarskih dirk na svetu. A se niti kolesarski poznavalci, mediji, navijači in sami kolesarji ne morejo zediniti katera od teh dveh je pomembnejša in več vredna. Po prestižu sodi tik ob bok Touru in SP (cestna dirka).
Velja za najpomembnejšo dirko v Flandriji in je trenutno del svetovne serije UCI World Tour, organizira pa jo skupina Flandrijske klasike V sodobnem kolesarstvu je ena izmed petih kolesarskih spomenikov, kamor pa zraven Pariz–Roubaix (obe na tlakovcih), ki tradicionalno poteka teden dni kasneje, med spomenike spadajo še dirke Milano–San Remo, Liège–Bastogne–Liège in Dirka po Lombardiji.
Gre za najbolj obiskano enodnevno dirko na svetu. Po mnenju številnih slovitih kolesarskih imen kot so George Hincapie, Bernard Hinault in Sean Kelly, pa tudi za daleč najtežjo in najzahtevnejša enodnevno dirko vseh časov, in ji po njihovem mnenju ni para. Tudi številni najboljši kolesarji si jo veliko bolj želijo osvojiti kot dirko Pariz–Roubaix, ki je širom sveta bržkone res bolj znana in ima daljšo tradicijo.
Zaradi zelo podobnih imen pogosto prihaja do zmede in te dirke pač ne gre zamenjati z manj prestižno pripravljalno dirko Skozi Flandrijo ali z E3 Saxo Bank Classic (znano kot "Mala dirka po Flandriji").
Skupaj z E3 Saxo Bank Classic, Gent–Wevelgem in Pariz–Roubaix spada med tlakovane klasike.
Leta 2023 (kot prvi Slovenec) in 2025 je dvakrat uspel zmagati tudi naš as Tadej Pogačar.[1]
Zgodovina
urediDirka je bila prekinjena le v času prve svetovne vojne in tako poteka neprekinjeno od leta 1919, kar je najdlje od klasičnih dirk, leta 2016 je potekala stotič, dirke ni ustavila niti pandemija covida-19. Od leta 2004 poteka dirka tudi za ženske, toda na krajši razdalji. Ima tudi največ najuspešnejših kolesarjev po številu zmag med klasičnimi dirkami, saj je po rekordne tri zmage doseglo 7 kolesarjev; Achiel Buysse, Eric Leman, Johan Museeuw, Tom Boonen, Fiorenzo Magni, Fabian Cancellara in M. van der Poel.
Trasa
urediZaznamujejo jo ozke ceste po hribih flamskih Ardenov, ki so pogosto stopničasti in tlakovani, zaradi česar se kolesarju stalno borijo za položaj v ospredju glavnine. Štart in cilj se je skozi leta spreminjal.
Od leta 2022 se štart dirke na vsake dve leti začne izmenjaje v Antwerpnu ali Bruggeju, cilj pa je od leta 2012 vseskozi v mestu Oudenaarde. Dolžina dirka varira, a trenutno je dolga približno 270 km.
Start in cilj
uredi(Korenmarkt, Gent)
(cilj od leta 2012)
- 1913; Gent – Mariakerke
- 1914; Gent – Evergem
- 1919–1923; Gent – Gentbrugge (Arsenal)
- 1924–1927; Gent – Velodrom Gent (Citadelpark)
- 1928–1941; Gent – Wetteren
- 1942–1944; Gent – Velodrom Gent (Citadelpark)
- 1945–1961; Gent – Wetteren
- 1962–1972; Gent – Gentbrugge
- 1973–1976; Gent – Meerbeke
- 1977–1997; Sint-Niklaas – Meerbeke
- 1998–2011; Brugge – Meerbeke
- 2012–2016; Brugge – Oudenaarde
- 2017–2022; Antwerpen – Oudenaarde
- 2023; Brugge – Oudenaarde
- 2024; Antwerpen – Oudenaarde
- 2025; Brugge – Oudenaarde
- 2026; Antwerpen – Oudenaarde
- 2027; Brugge – Oudenaarde
- 2028; Antwerpen – Oudenaarde
Vzponi
uredišt. | Vzpon | Kilometrov (do cilja) |
Podlaga | Dolžina (metri) |
Povprečni naklon |
Maksimalni naklon |
---|---|---|---|---|---|---|
1 | Tiegemberg | 177 | asfalt | 750 | 5,6% | 9% |
2 | Oude Kwaremont | 152 | kocke | 2200 | 4,2% | 11% |
3 | Kortekeer | 141 | asfalt | 1000 | 6,4% | 17,1% |
4 | Eikenberg | 134 | kocke | 1300 | 6,2% | 11% |
5 | Wolvenberg | 131 | asfalt | 666 | 6,8% | 17,3% |
6 | Molenberg | 118 | kocke | 463 | 7% | 14,2% |
7 | Leberg | 97 | asfalt | 700 | 6,1% | 14% |
8 | Berendries | 93 | asfalt | 940 | 7,1% | 12,4% |
9 | Valkenberg | 88 | asfalt | 875 | 6% | 15% |
10 | Kaperij | 77 | asfalt | 1250 | 5% | 8% |
11 | Kanarieberg | 70 | asfalt | 1000 | 7,7% | 14% |
12 | Oude Kwaremont | 54 | kocke | 2200 | 4,2% | 11% |
13 | Paterberg | 51 | kocke | 400 | 12,5% | 20% |
14 | Koppenberg | 44 | kocke | 600 | 11,6% | 22% |
15 | Steenbeekdries | 39 | kocke | 820 | 7,6% | 12,8% |
16 | Taaienberg | 36 | kocke | 800 | 7,1% | 18% |
17 | Kruisberg | 26 | kocke | 1875 | 5% | 9% |
18 | Oude Kwaremont | 16 | kocke | 2200 | 4,2% | 12% |
19 | Paterberg | 13 | kocke | 400 | 12,5% | 20% |
Moški
urediZmagovalci po letih
urediVečkratni zmagovalci
urediZmage | Kolesar | Edicija |
---|---|---|
3 | Achiel Buysse | 1940, 1941, 1943 |
Fiorenzo Magni | 1949, 1950, 1951 | |
Eric Leman | 1970, 1972, 1973 | |
Johan Museeuw | 1993, 1995, 1998 | |
Tom Boonen | 2005, 2006, 2012 | |
Fabian Cancellara | 2010, 2013, 2014 | |
Mathieu van der Poel | 2020, 2022, 2024 | |
2 | Gerard Debaets | 1924, 1927 |
Romain Gijssels | 1931, 1932 | |
Briek Schotte | 1942, 1948 | |
Rik Van Steenbergen | 1944, 1946 | |
Rik Van Looy | 1959, 1962 | |
Walter Godefroot | 1968, 1978 | |
Eddy Merckx | 1969, 1975 | |
Jan Raas | 1979, 1983 | |
Edwig Van Hooydonck | 1989, 1991 | |
Peter Van Petegem | 1999, 2003 | |
Stijn Devolder | 2008, 2009 | |
Tadej Pogačar | 2023, 2025 |
Zmagovalci po državah
urediZmage | Država |
---|---|
69 | Belgija |
13 | Nizozemska |
11 | Italija |
4 | Švica |
3 | Francija |
2 | Danska |
Slovenija | |
1 | Združeno kraljestvo |
Nemčija | |
Zvezna republika Nemčija | |
Norveška | |
Slovaška |
Dvojček Flandrija in Pariz–Roubaix v istem letu
uredi13-krat do zdaj se je zgodil ta zmagovalni dvojček v istem letu. Tom Boonen in Fabian Cancellara sta ga edina do sedaj uspela osvojiti dvakrat.
Kolesar | Država | Leto |
---|---|---|
Henri Suter | Švica | 1923 |
Romain Gijssels | Belgija | 1932 |
Gaston Rebry | Belgija | 1934 |
Raymond Impanis | Belgija | 1954 |
Fred De Bruyne | Belgija | 1957 |
Rik Van Looy | Belgija | 1962 |
Roger De Vlaeminck | Belgija | 1977 |
Peter van Petegem | Belgija | 2003 |
Tom Boonen | Belgija | 2005 |
Fabian Cancellara | Švica | 2010 |
Tom Boonen (2) | Belgija | 2012 |
Fabian Cancellara (2) | Švica | 2013 |
Mathieu van der Poel | Nizozemska | 2024 |
Sklici
uredi- ↑ »De droom van Koarle«. Ronde van Vlaanderen (v nizozemščini). Flandrijske klasike. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2016. Pridobljeno 4. decembra 2015.