Dirka po Flandriji
Dirka po Flandriji (nizozemsko Ronde van Vlaanderen, tudi nizozemsko De Ronde) je pomladanska enodnevna klasična kolesarska dirka v Belgiji. Velja za najpomembnejšo dirko v Flandriji in je del UCI World Tour, organizira jo Flanders Classics. Prvič je potekala leta 1913, leta 2016 je potekala stotič. V sodobnem kolesarstvu je ena izmed petih klasičnih dirk, znanih kot spomeniki, in ena dveh klasičnih dirk po tlakovcih, ob dirki Pariz–Roubaix, ki tradicionalno poteka teden dni kasneje. Zaznamujejo jo ozke ceste po hribih flamskih Ardenov, ki so pogosto stopničasti in tlakovani, zaradi česar se kolesarju stalno borijo za položaj v ospredju glavnine. Od leta 2017 je štart v Antwerpnu, cilj pa od leta 2012 v Oudenaardeju.
![]() | |
Podatki o dirki | |
---|---|
Datum | zgodnji april |
Regija | Flandrija, Belgija |
Domače ime | Ronde van Vlaanderen (nizozemsko) |
Vzdevek | De Ronde (nizozemsko) Vlaanderens Mooiste (nizozemsko) Flandrijska lepotica |
Disciplina | cestna |
Tekmovanje | UCI World Tour |
Tip | enodnevna klasika |
Organizator | Flanders Classics |
Direktor dirke | Wim Van Herreweghe |
Spletna stran | rvv.be/en |
Zgodovina | |
Prva izvedba | 1913 |
Št. izvedb | 107 |
Prvi zmagovalec | ![]() |
Največ zmag | ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() (3 zmage) |
Zadnji zmagovalec | ![]() |
Dirka je bila prekinjena le v času prve svetovne vojne in tako poteka neprekinjeno od leta 1919, kar je najdlje od klasičnih dirk.[1] Ima tudi največ najuspešnejših kolesarjev po številu zmag med klasičnimi dirkami, saj je rekordne tri zmage doseglo šest kolesarjev, Belgijci Achiel Buysse, Eric Leman, Johan Museeuw in Tom Boonen, Italijan Fiorenzo Magni in Švicar Fabian Cancellara. Leta 2023 je kot prvi slovenski kolesar zmagal Tadej Pogačar. Od leta 2004 poteka dirka tudi za ženske, toda na krajši razdalji.
ZmagovalciUredi
SkliciUredi
- ↑ »De droom van Koarle«. Ronde van Vlaanderen (v nizozemščini). Flanders Classics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2016. Pridobljeno 4. decembra 2015.