Slovensko avtocestno omrežje

seznam Wikimedije

Slovensko avtocestno omrežje (tudi avtocestni križ) obsega pet avtocest in pet hitrih cest, katerih skupna dolžina je januarja 2020 znašala 603,16 km.[1] Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS).

Zemljevid avtocestnega omrežja (stanje 2020)
Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole

V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah.

Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. panevropskega prometnega koridorja. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva.

Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v Sloveniji (in tudi v SFRJ) je predstavljal odsek VrhnikaPostojna, ki je v uporabi od 29. decembra 1972.

AvtocesteUredi

Avtocesta Potek Dolžina
  Šentilj (Avstrija)–MariborCeljeLjubljanaPostojnaKoper (Srmin, H5) 245,3 km
  Karavanke (Avstrija)–KranjLjubljana (Kozarje, A1)–Ljubljana (Malence, A1)–Novo mestoObrežje (Hrvaška) 175,5 km
  Divača (Gabrk, A1)–SežanaFernetiči (Italija) 12,3 km
  Maribor (Slivnica, A1)–PtujGruškovje (Hrvaška) 34,6 km
  Maribor (Dragučova, A1)–Murska SobotaPince (Madžarska) 79,6 km

Hitre cesteUredi

Hitra cesta Potek Dolžina
  Ljubljana (Zadobrova, A1)–Ljubljana (Koseze, A2) 10,2 km
  Razdrto (Nanos, A1)–AjdovščinaVrtojba (Italija) 42,1 km
  Plavje (Italija)–Koper 7,8 km
  Koper (Škocjan, H5)–Izola 5,2 km
  Lendava (Dolga vas, A5)–Dolga vas (Madžarska) 3,5 km

CestninjenjeUredi

 
Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1

Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom vinjete, medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo elektronsko cestninjenje. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za avtocestni predor Karavanke.[2]

Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.[3]

Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.[2] Od leta 2018 poteka rušenje cestninskih postaj.

SkliciUredi

  1. "Uredba o kategorizaciji državnih cest". pisrs.si. Pridobljeno dne 1. 1. 2020.
  2. 2,0 2,1 "Cestninski sistem". www.dars.si. Pridobljeno dne 6. 12. 2019.
  3. "Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti". Dnevnik. 13. 9. 2006.

Zunanje povezaveUredi