Slovenska planinska pot

(Preusmerjeno s strani Slovenska planinska transverzala)

Slovenska planinska pot je planinska pot od Maribora do Ankarana in se razteza po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta. Slovenska planinska pot je nastala na podlagi vzora francoskih planinskih poti (predvsem do konca 40-ih odprte GR5), ki so nastale po vzoru ameriških, predvsem Apalaške poti.[1]

Knafelčeva markacija z dodatno oznako Slovenske planinske poti na pohorski bukvi

Zgodovina

uredi
 
Ivan Šumljak, 1959

Ideja o povezavi najlepših hribovitih in gorskih predelov v Sloveniji se je porodila Ivanu Šumljaku (1899-1984) že leta 1950. Prvotna ideja je bila krožna pot, ki bi zaobjela celotni slovenski planinski svet, vendar so zaradi nasprotovanja takratne oblasti in nepoznavanja terena do leta 1953 speljali zgolj del do Postojne. Po večkratni menjavi vodstva markacistov se je pod taktirko Živojina Prosenca, znanega kot tožilca na Dachauskih procesih, Slovenska planinska pot do konca šestdesetih speljala še od Postojne do Ankarana in tam ustavila.

Prvi Vodnik po Slovenski planinski transverzali je izšel 1958 leta. Od svojega nastanka je doživela nekaj sprememb. Do leta 1993 80 kontrolnih točk, 1993–2003 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), v letih 2003–2011 71 kontrolnih točk, od 2011 do 2013 pa 75 kontrolnih točk. Dolžina po reliefu (tista, ki je običajno navedena kot dolžina SPP) znaša 599 km, skupnih vzponov je 45,2 km in spustov 45,5 km. Ob poti je 58 planinskih koč, tudi dva muzeja (Slovenski planinski muzej v Mojstrani in bolnica Franja) in Škocjanske jame, ki sodijo v dediščino UNESCO.

Zadnja sprememba imena je bila sprejeta leta 1991, ko jo je upravni odbor PZS preimenoval v Slovensko planinsko pot kljub protestom članstva in kljub opozorilom vidnejših lingvistov (Stanek) in akademikov (Kmecl) o jezikovni nesmiselnosti preimenovanja.

V vseh letih je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo že več kot 10.000 planincev[2].

Slovenska planinska pot ima tudi svojo razširjeno različico, ki ima trenutno (leto 2024) 47 kontrolnih točk po vsej Sloveniji.

Potek poti

uredi

Slovensko planinsko pot lahko začnemo v Mariboru ali Ankaranu ali kjerkoli. Pohodnik mora o prehojeni poti voditi dnevnik, v katerega mora odtisniti poseben žig, ki je namenjen samo tej poti in ga je mogoče dobiti v kočah na posebno prošnjo in s priloženo planinsko izkaznico, oskrbnik pa se mora tudi podpisati. Običajni žig koče ne velja. Na vrhovih velja žig vrha. Poleg žiga je treba pripisati tudi datum obiska. Svoj obisk je potrebno tudi vpisati v vpisno knjigo. Če na vrhu ni žiga, velja kot dokument fotografija, podpis planinskega vodnika, če gre za organizirano turo ali druge priče. Dokončanje Slovenske planinske poti ni časovno omejeno.

Slovenska planinska pot je sestavljena tako iz lahkih kot zelo zahtevnih odsekov, na kar opozarja tudi Vodnik. Dopolnjen vodnik, ki je v pomoč pohodnikom pri pripravi ture in orientaciji na poti, je bil izdan leta 1994, zadnji pa leta 2012.[3]

Pohorje in severovzhodni del

uredi
 
Kamniško-Savinjske Alpe. Najvišji vrh na fotografiji je Storžič. Slikano iz Sv. Ambroža pod Krvavcem.
 
Stol (levo Potoški stol, desno mali vrh Stola)
 
Prisojnik, pogled iz okolice Erjavčeve koče na Vršiču
 
Triglav z Debele peči

Jugozahodni del

uredi
 
Nanos

Stare točke

uredi

Sklici

uredi
  1. Kenda, Jakob J. (2021). Transverzala : potopisni roman. ISPO. ISBN 978-961-95094-0-1. OCLC 1303234814.
  2. PZS [1]
  3. Vodnik: [2]

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi