Savar

naselje na Hrvaškem

Savar je manjše naselje na Dugem otoku (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.

Savar
Savar se nahaja v Hrvaška
Savar
Savar
Geografska lega na Hrvaškem
43°53′N 15°0′E / 43.883°N 15.000°E / 43.883; 15.000Koordinati: 43°53′N 15°0′E / 43.883°N 15.000°E / 43.883; 15.000
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaZadrska županija Zadrska županija
ObčinaSali
Nadm. višina
76 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno57
Poštna številka
23285 Brbinj
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Geografija uredi

Savar leži v osrednjem delu otoka, na manjši okoli 60 m visoki vzpetini nad robom doline, nekoliko odmaknjen od obale nad zalivom Dražica.

V dnu zaliva Dražica je manjši pristan, ki je odprt severnim in severozahodnim vetrovom.Privez plovil je mogoč na manjšem pomolu kolenaste oblike, ali pa z notranje strani valobrana. Globina morja pri valobranu je 2-3 metre. Pri pomolu je splavna drča.

Kraj je poznan po podzemni jami Strašna peć.

Prebivalstvo uredi

V Savru stalno živi okoli 46 prebivalcev.

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
151 167 178 177 202 242 284 298 286 282 197 188 93 85 57

Zgodovina uredi

Kraj se prvič omenja v 13. stoletju. V slikovitem zalivu Dražica, na otočku, ki je z nasipom povezan s kopnim, stoji predromanska cerkev sv. Pelegrina. Prezbiterij je bil postavljen med 7. do 9. stoletjem, cerkvena ladja in zakristija pa sta bili zgrajeni okoli leta 1300.

Župnijska cerkev, z baročnim krstilnikom z napisom v glagolici, ki so ga prenesli iz cerkve sv. Pelegrina, je bila postavljena 1670. Nekoč je bil v Savarju tudi samostan ob katerem je stala cerkev sv. Andreja.

Zanimivosti uredi

Jama Strašna peć je bila prva organizirana izletniška destinacija ne samo na Dugem otoku, temveč tudi v širši okolici. Leta 1904 je Strašno peć obiskal avstrijski cesar Franc Jožef I.

Savar je znan tudi po pridobivanju kamenja. Iz kamenja pridobljenega v tukajšnem kamnolomu je zgrajeno mnogo zgradb po svetu, med drugimi tudi palača Združenih narodov v New Yorku.

Viri in opombe uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi