Rusko okupirana ozemlja

Rusko okupirana ozemlja so ozemlja zunaj mednarodno priznanih meja Rusije, ki so jih Združeni narodi in večina mednarodne skupnosti označili za rusko vojaško okupacijo. Sestavljajo jih ozemlja Pridnestrja (del Moldavije), Abhazije in Južne Osetije (obe del Gruzije) in nekaterih delov Ukrajine. Poleg tega Japonska in več drugih držav štiri najjužnejše Kurilske otoke šteje za okupirane s strani Rusije.

Territories occupied by Russia since the fall of the Soviet Union
Zemljevid, ki prikazuje Rusko federacijo v svetlo rdeči barvi in rusko okupirana ozemlja v Evropi v temno rdeči barvi, kot sledi:
1. Pridnestrje (od leta 1992)
2. Abhazija (od leta 1992)
3. Južna Osetija (od leta 2008)
4. Krim (od leta 2014 )
5. Ljudska republika Lugansk (od leta 2014)
6. Ljudska republika Doneck (od leta 2014)
Zemljevid ne vključuje drugih ukrajinskih ozemelj, ki jih je zasedla leta 2022, ali Kurilskih otokov, ki so stvar spora z Japonsko.

Vojaške okupacije, ki so jih priznali ZNUredi

Okupirana ozemlja MoldavijeUredi

Pridnestrje (1992–danes)Uredi

Po razpadu Sovjetske zveze so številni Moldavci po vsej nekdanji Moldavski sovjetski socialistični republiki začeli zahtevati združitev z Romunijo, da bi se moldavščina (za katero so zahtevali, da se imenuje romunščina) pisala v latinici in ne v cirilici in da postane edini uradni jezik Moldavije. To ni bilo dobro sprejeto v sodobni Gagavziji, etnično turški regiji v Moldaviji, in na večini levega brega reke Dnester. Tukaj so rusko govoreči, ki so tvorili večino regionalnega prebivalstva, zagovarjali, da se kot uradni jezik Moldavije poleg moldavščine (ki naj bi se še vedno pisala v cirilici in se ne bi imenovala romunščina) ohrani tudi ruščina in da se Moldavija ne združi z Romunijo. Razhajanja so leta 1992 izbruhnila v konflikt, znan kot vojna v Pridnestrju, ki je po krvavi bitki pri Tighini leta 1992 privedla do zmage separatistov, separatistično razglašeno neodvisnost Pridnestrja, ruske vojaške intervencije v Pridnestrju ter posledične ruske vojaške prisotnosti navkljub številnim moldavskim zahtevam po njenem umiku. Po koncu vojne je Pridnestrje večkrat zahtevalo, da postane del Rusije.

Okupirana ozemlja GruzijeUredi

Abhazija in Južna Osetija (2008–danes)Uredi

Glavni članek: Rusko-gruzijska vojna

Po rusko-gruzijski vojni je predsednik Medvedjev 26. avgusta 2008 podpisal ukaze o priznanju neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije kot suverenih držav. Rusija je s temi delno priznanimi državami vzpostavila diplomatske odnose in v obe namestila ruske sile. Ob meji z Gruzijo so bile nameščene ruske varnostne sile.

Številni mednarodni novinarji in medijske družbe, kot so Al Jazeera, BBC in Radio Free Europe/Radio Liberty, ter nevladne organizacije so Abhazijo in Južno Osetijo označili za rusko okupirani ozemlji.[1][2][3][4]

Gruzijski parlament je 28. avgusta 2008 soglasno sprejel resolucijo, s katero je Abhazijo in Južno Osetijo uradno razglasil za rusko okupirano ozemlje in ruske enote za okupacijske sile. Zakon prepoveduje vstop v regije iz Rusije, kršitelje pa kaznuje z denarno ali zaporno kaznijo.[5] V Abhazijo se lahko vstopi samo iz občine Zugdidi preko mostu Enguri, Južna Osetija pa ne dovoljuje vstopa tujcem z ozemlja pod gruzijskim nadzorom.[6] Mejni prehodi v Južno Osetijo so bili od septembra 2019 zaprti tudi za domačine,[7] medtem ko so oblasti Južne Osetije za dva mejna prehoda: Akhalgori - Odzisi (občina Mcketa) in Karzmani ( občina Sackere) uvedla sistem posebnega dovoljenja.[8]

Aprila 2010 je odbor za zunanje zadeve gruzijskega parlamenta pozval zakonodajne organe 31 držav, naj Abhazijo in Južno Osetijo razglasijo za ozemlji pod rusko okupacijo in množično razseljevanje civilistov iz teh regij s strani Rusije priznajo kot etnično čiščenje.[9] Rusko zunanje ministrstvo se je maščevalo in Gruzijo pozvalo, naj odpravi zakon.[10] Medtem je Generalna skupščina Združenih narodov vsako leto obsodila prisilne demografske spremembe, ki se dogajajo v obeh regijah zaradi razseljevanja in zavrnitve pravice do vrnitve notranje razseljenih oseb (etničnih Gruzijcev). Leta 2022 je resolucijo podprlo 95 članic ZN, 12 jih je bilo proti in 56 vzdržanih.[11] V poročilu iz leta 2022, ki je bilo potrjeno z isto resolucijo, so ZN opozorili na rusko uveljavljanje dejanske meje in njeno kršenje svobode gibanja.[12]

Južna Osetija je večkrat razpravljala tudi o morebitni priključitvi Rusiji.

Okupirana ozemlja UkrajineUredi

Krim, Doneck in Lugansk (2014–danes)Uredi

Glavni članek: Rusko-ukrajinska vojna

Po ruski vojaški invaziji, ki je povzročila izgubo ukrajinskega nadzora nad polotokom Krim ter deli Donecke in Luganske oblasti, so razmere v zvezi s polotokom Krim bolj zapletene, saj je Rusija marca 2014 ozemlje priključila in ga zdaj upravlja kot dva zvezna subjekta, Republiko Krim in zvezno mesto Sevastopol. Ukrajina še naprej trdi, da je Krim sestavni del njenega ozemlja, kar podpira večina tujih vlad in Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov 68/262,[13] čeprav Rusija in nekatere druge države članice ZN priznavajo Krim kot del Ruske federacije ali so izrazile podpora krimskemu referendumu leta 2014.

Leta 2015 je ukrajinski parlament uradno določil 20. februar 2014 kot datum "začetka začasne okupacije Krima in Sevastopola s strani Rusije",[14] s 7 % ozemlja Ukrajine pod okupacijo.[15]

Invazija na celinsko Ukrajino (2022–danes)Uredi

Februarja 2022 je Rusija po priznanju neodvisnosti Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk začela obsežno invazijo na Ukrajino. 1. marca se je začela ruska okupacija Melitopola, ki ji je sledila ruska okupacija Hersona, ki se je začela 2. marca.[16][17]

Spor o Kurilskih otokihUredi

Glavni članek: Spor o Kurilskih otokih
 
Sporni otoki: otoki Habomai, Šikotan, Kunaširi (Kunašir) in Etorofu (Iturup).

Spor o Kurilskih otokih je ozemeljski spor med Japonsko in Rusko federacijo glede lastništva štirih najjužnejših Kurilskih otokov. Štiri sporne otoke je tako kot druge nesporne otoke v Kurilski verigi izkrcanju na Kurilskih otokih ob koncu druge svetovne vojne (2. svetovna vojna) priključila Sovjetska zveza. Sporni otoki spadajo pod rusko upravo kot okrožje Južni Kuril v Sahalinski oblasti (Сахалинская область, Sakhalinskaya oblast). Lasti si jih Japonska, ki jih imenuje kot Severna ozemlja ali Južna Čišima in jih šteje za del podprefekture Nemuro, ki je del prefekture Hokaido.

Japonska in ZDA trdita, da do sklenitve mirovne pogodbe med drugo svetovno vojno med Japonsko in Rusijo sporna severna ozemlja ostajajo okupirana ozemlja pod ruskim nadzorom prek splošnega ukaza št. 1.[18] Evropski parlament je v resoluciji "Odnosi med EU, Kitajsko republiko in Ljudsko republiko ter varnostjo na Daljnem vzhodu", sprejeti 7. julija 2005, Rusijo pozval, naj Japonski vrne "okupirane" Južne Kurilske otoke.[19]

Rusija trdi, da so vsi Kurilski otoki, vključno s tistimi, ki jih Japonska imenuje Severna ozemlja, zaradi druge svetovne vojne pravno del Rusije in da je bila pridobitev tako pravilna kot katera koli druga sprememba mednarodnih meja po vojni.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "Hopeful Georgia takes baby steps towards EU". Al Jazeera. 30 November 2013.
  2. "Biden Says U.S. Will Not Recognize Abkhazia, South Ossetia". RFE/RL. 2 February 2013.
  3. Ariela Shapiro (13 July 2013). "Normalized Georgia-Russia Relations May Contradict Georgia's Territorial Integrity". CACI Analyst.
  4. "Is Russia going to war with Ukraine and other questions". BBC News. 13 April 2021.
  5. "Abkhazia, S.Ossetia Formally Declared Occupied Territory". Civil Georgia. 28 August 2008. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  6. "Entry procedures for foreign citizens arriving to the Republic of South Ossetia". Ministry of Foreign Affairs of the Republic of South Ossetia. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  7. "EU Calls for Reopening Tskhinvali Crossing Points". Civil Georgia. 6 September 2021. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  8. "Tskhinvali to Continue Issuing Passage Permits for Odzisi, Karzmani Crossing Points". Civil Georgia. 9 February 2021. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  9. Letter by Georgian Parliamentary Committee for Foreign Relations. Civil Georgia. 8 April 2010.
  10. "Russia Urges Georgia to Scrap Occupied Territories Law". RIA Novosti. 5 June 2013.
  11. "Protracted Conflicts in GUAM Area". United Nations. 2022-06-08. Pridobljeno dne 2022-07-22.
  12. "Report of the Secretary-General - Status of internally displaced persons and refugees from Abkhazia, Georgia, and the Tskhinvali region/South Ossetia, Georgia" (PDF). United Nations. 2022-05-09. Pridobljeno dne 2022-07-22.
  13. "Kremlin: Crimea and Sevastopol are now part of Russia, not Ukraine". CNN. 18 March 2014.
  14. "Thoughts on the Russian-occupied territories".
  15. "Speakers Urge Peaceful Settlement to Conflict in Ukraine, Underline Support for Sovereignty, Territorial Integrity of Crimea, Donbas Region". United Nations. 20 February 2019. Pridobljeno dne 16 May 2019.
  16. James, Liam (2022-03-03). "Russian claims it has seized Kherson as city's mayor agrees to curfew". The Independent (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 March 2022. Pridobljeno dne 2022-03-03.
  17. "Shots Fired In Ukrainian City As Locals Protest Against Russian Occupation". Radio Free Europe/Radio Liberty. 2 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  18. Bruce A. Elleman, Michael R. Nichols and Matthew J. Ouimet, A Historical Reevaluation of America's Role in the Kuril Islands Dispute, Pacific Affairs, Vol. 71, No. 4 (Winter, 1998–1999), pp. 489–504
  19. Official Journal of the European Union, C 157 E/471, 6 July 2006 P. 471 - 473