Odpre glavni meni

Río de la Plata

(Preusmerjeno s strani Rio de la Plata)

Río de la Plata (špansko »reka srebra«) — včasih tudi »reka [La] Plata« — je široko rečno ustje oziroma morski rokav lijakaste oblike, ki ga sestavljata reki Urugvaj in Paraná. Od njunega sotočja dalje teče 290 km dolga Rio de la Plata in se izliva v Atlantik. Ob sotočju rek je reka Plata široka 48 km, ob ustju v ocean pa kar 220 km, s čemer velja za najširšo reko na svetu. Predstavlja tudi del meje med državama Urugvaj in Argentina z velikimi pristanišči in glavnima mestoma Buenos Aires na jugozahodu in Montevideo na severovzhodu. Večji mesti ob reki sta še Colonia del Sacramento na urugvajski ter La Plata na argentinski strani.

Río de la Plata
River Plate, La Plata River
Rio de la Plata BA 2.JPG
NASA fotografije reke Río de la Plata s pogledom v smeri severozahod proti jugovzhodu. Buenos Aires je viden na desni strani blizu delte Parane.
Riodelaplatabasinmap.png
Zemljevid porečja Río de la Plata, ki prikazuje reko Río de la Plata pri izlivu rek Paraná in Urugvaja, blizu Buenos Airesa
Etimologijašpansko za "reko srebra"
Lokacija
DržaveArgentina, Urugvaj
MestaLa Plata, Buenos Aires, Montevideo, San Fernando, San Isidro, Vicente López, Avellaneda, Quilmes, Berazategui, Hudson, Punta Lara, Atalaya, San Clemente del Tuyú, Ciudad del Plata, Ciudad de la Costa, Colonia del Sacramento
Fizične lastnosti
IzvirSotočje rek Parana in Urugvaj
 ⁃ lokacijaArgentina
 ⁃ koordinati34°0′5″S 58°23′37″W / 34.00139°S 58.39361°W / -34.00139; -58.39361[1]
 ⁃ nadm. višina0 m
IzlivAtlantski ocean
 ⁃ lokacija
Argentinsko morje, Argentina
 ⁃ koordinati
35°40′S 55°47′W / 35.667°S 55.783°W / -35.667; -55.783Koordinati: 35°40′S 55°47′W / 35.667°S 55.783°W / -35.667; -55.783[2]
 ⁃ nadm. višina
0 m
Dolžina290 km[3] 4.876 km including the Paraná
Površina porečja3.170.000 km2[4]
Pretok 
 ⁃ lokacijaizliv[3]
 ⁃ povprečje22.000 m3/s[3]
Značilnosti porečja
Pritoki 
 ⁃ leviurugvaj, San Juan River, Santa Lucía River
 ⁃ desniParaná River, Luján River, Salado River
Zemljevid reke

Izvor imena ni povsem pojasnjen. Po eni teoriji naj bi prvi evropski raziskovalci verjeli, da se ob sotočju rek Paraná in Uruguay nahaja mitološko s srebrnimi rudniki bogato hribovje Sierra del Plata. Iz istega razloga naj bi Argentina dobila ime po latinski besedi za srebro - argentum. Po drugi teoriji je reka dobila ime, ker je rečna gladina ob sončnih dopoldnevih v resnici srebrne barve.

Satelitska slika

PorečjeUredi

Porečja rek Paraná, Uruguay, Iguaçu in Paragvaj (največja pritoka Paraná) skupaj obsegajo petino Južne Amerike: jugovzhodni deli deli Bolivije, skoraj celoten Paragvaj, osrednja in južna Brazilija, večina Urugvaja in severna Argentina. Reki vsako leto v naneseta okoli 57 milijonov m³ mulja do ustja, kjer blatno vodo mešajo vetrovi in bibavica. Plovno pot med Buenos Airesom in Atlantikom tako vzdržujejo s poglabljanjem.

ZgodovinaUredi

Kot prvi Evropejec je leta 1516 reko odkril španski pomorščak Juan Díaz de Solís, ki je iskal prehod iz Atlantskega v Tihi ocean. Reko je poimenoval Mar Dulce (sladkovodno morje). Ko se je njegova odprava izkrcala v bližiji sotočja rek Paraná in Uruguay, so jo napadli staroselci (najverjetneje Gvarani, dolgo so bili »obtoženi« Čarui) ter ubili Solísa in večino posadke.

Leta 1536 je Pedro de Mendoza ustanovil Buenos Aires kot prvo kolonijo ob obalah reke, vendar je bila leta 1541 opuščena zaradi napadov staroselcev. Leta 1578 je območje obiskal Francis Drake, leta 1580 pa je Juan de Garay obnovil Buenos Aires. Leta 1680 so Portugalci na nasprotnem bregu ustanovili Colonio. Ker je ogorožala trgovski primat Buenos Airesa, je v naslednjem stoletju prihajalo do sporov med Španijo in Portugalsko, Colonia je večkrat zamenjala lastnika, dokler ni leta 1770 dokončno pripadla Španiji. Medtem so, da bi preprečili portugalsko napredovanje, Španci leta 1726 ustanovili Montevideo. Po priključitvi Colonie je bilo ustanovljeno Podkraljestvo Río de la Plata, ki je obsegalo predele današnje severne Argentine in večjega dela Urugvaja.

V letih 1806 in 1807, v času Napoleonovih vojn, so britanske sile izvedle več neuspešnih poskusov invazije na Buenos Aires in Montevideo. Odpor domačinov, predvsem v Buenos Airesu, je nato spodbudil gibanje, ki je privedlo do neodvisnosti Argentine in Urugvaja. 13. decembra 1939 je pred urugvajskim letoviščem Punta del Este prišlo do Bitke na Srebrni reki med nemškim in britanskim ladjevjem, ki velja za peto pomembnejšo pomorsko bitko druge svetovne vojne.

ŽivalstvoUredi

Poleg številnih vrst rib v reki živi delfin La Plata (Pontoporia blainvillei) ter več vrst morskih želv: Caretta caretta, Chelonia mydas in Dermochelys coriacea.

SkliciUredi

  1. Río Paraná Guazú na GEOnet Names Server (main distributary of the Río Paraná)
  2. "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition" (PDF). International Hydrographic Organization. 1953. Pridobljeno dne 7 February 2010. 
  3. 3,0 3,1 3,2 "Río de la Plata". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 11 August 2010. 
  4. Raúl A. Guerrero; et al. (June 1997). "Physical oceanography of the Río de la Plata Estuary, Argentina". Continental Shelf Research 17 (7): 727–742. Bibcode:1997CSR....17..727G. doi:10.1016/S0278-4343(96)00061-1.