Parana
Parana (izvorno špansko Río Paraná, portugalsko Rio Paraná) je trinajsta najdaljša reka na svetu in druga največja v Južni Ameriki. Njeno ime v jeziku staroselskega ljudstva Tupi pomeni »(velika) kot morje «.
| Parana | |
|---|---|
.jpg) Vzhod Sonca nad reko Parano, severovzhodno od mesta Rosario v Argentini | |
| Lokacija | |
| Države | Brazilija, Paragvaj, Argentina |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | Brazilija |
| ⁃ nadm. višina | 1,640 m |
| Izliv | Río de la Plata |
| Dolžina | 3.998 km |
| Površina porečja | 2.582.672 km² |
| Pretok | 16.800 m³/s |
Potek uredi
Reka dobi svoje ime po sotočju rek Paranaíba in Rio Grande v bližini brazilskega mesta Aparecida do Tabuado. Od tam najprej teče proti jugozahodu. Po 619 km, ko priteče do paragvajskega mesta Salto del Guaíra (v bližini katerega se je spuščala v sedemstopenjskih slapovih Sete Quedas, dokler jih ni leta 1982 poplavilo akumulacijsko jezero hidrocentrale jez Itaipú) in se obrne proti jugu, tvori najprej mejo med Paragvajem in Brazilijo. Od izliva reke Iguasu (nadaljnjih 190 km južneje) dalje predstavlja naravno mejo med Paragvajem in Argentino in se začne postopoma obračati proti jugozahodu, dokler se pri mestih Encarnación oz. Posadas (po 290 km) ne obrne povsem proti zahodu. Ob izlivu reke Paragvaj (ki je njen najdaljši pritok) pri Corrientesu (nadaljnjih 340 km) se nenadoma obrne proti jugu in nadaljuje le še po ozemlju Argentine. Po okoli 600 km se pri mestu Rosario nekoliko obrne proti jugovzhodu in se po okoli 300 km, v zadnjem delu se deltasto razdeli v več rokavov, nedaleč od mesta Tigre združi z reko Urugvaj v Srebrno reko (Río de la Plata), ki se izliva v Atlantski ocean.
Dolžina reke od sotočja do združitve z reko Urugvaj je okoli 2.570 km, če k temu prištejmo še dolžino reke Paranaíba, naraste na 3.998 km.
Porečje uredi
Porečje reke Paraná obsega skoraj celoten Paragvaj, velik del južne Brazilije, severno Argentino in celo manjši del južne Bolivije. V porečju ležijo pomembna mesta, kot so São Paulo, Brasília, Asunción in Buenos Aires. Če reko Uruguay štejemo kot njen pritok, se porečje razširi še na večji del Urugvaja.
Gospodarski pomen uredi
Reka je pregrajena z jezovoma za dve veliki hidroelektrarni. Jez Itaipu v bližini mesta Ciudad del Este, ki si jo delita Brazilija in Paragvaj, je danes z 12.600 MW moči med največjimi na svetu. Druga elektrarna z instalirano močjo 4050 MW, ki si jo delita Argentina in Paragvaj, je Yacyretá in se nahaja dobrih 80 km zahodno od kraja Posadas.
Reka je plovna v večini svojega toka in tako predstavlja vodno pot do Atlantika za precej argentinskih in paragvajskih mest, ki imajo rečna pristanišča tudi za ladje z globokim ugrezom. Z dograditvijo obeh velikih hidroelektrarn je bila preprečena plovba še višje po toku navzgor.
Precejšnje število ribičev je življenjsko odvisnih od ribolova v reki Paraná in njenih pritokih. Dve izmed gospodarsko najpomembnejših ribjih vrst sta surubí (Pseudoplatystoma) in sábalo (Prochilodus lineatus).
Pomembnejša mesta ob reki uredi
Brazilija uredi
Paragvaj uredi
Argentina uredi
Zunanje povezave uredi
