Pantanal

Pantanal
Pantanal
	Značilna pokrajina Pantanala
	Zemljevid ekoregije Pantanal
Ekologija
Regija	neotropska
Biom	poplavljena travišča in savane
Geografija
Površina	195.000 km2
Države	Brazilija, Bolivija in Paragvaj
Varstvo
Global 200	Poplavljene savane Pantanala
Unescova svetovna dediščina
Uradno ime	Ohranitveno območje Pantanal
Kriterij	Naravni: (vii), (ix), (x)
Referenca	999
Vpis	2000 (24. zasedanje)
	Ramsarsko mokrišče
	Uradno ime: Pantanal Matogrossense
Razglasitev	24. maja 1993
ID #	602
	Ramsarsko mokrišče
	Uradno ime El Pantanal Boliviano
Razglasitev	17. septembra 2001
ID #	1089
	[uredi v Wikipodatkih]

Pantanal (iz portugalskega pântano, kar pomeni »močvirje«), ki leži na tromeji Brazilije (62 %), Bolivije (20 %) in Paragvaja (18 %), je največje tropsko vlažno območje na svetu. Ta obsežna aluvialna dolina se razprostira v brazilski zvezni državi Mato Grosso do Sul in zavzema površino med 140.000 in 195.000 km². Vsako leto se njena velikost namreč spremeni, saj je 80 odstotkov Patanala v deževni dobi potopljenih. Patanal sestavlja nekaj podregionalnih ekosistemov, ki se med seboj razlikujejo po hidroloških, geoloških in ekoloških značilnostih: rečni tokovi, gozdni sestoji, vlažnah tla in jezera, sezonsko poplavljeni travniki in kopni gozdovi.^[3] Zaradi svoje izjemnosti so bila štiri zaščitena območja s skupno površino 18.782 km² (1,3 % brazilskega Pantanala) leta 2000 vpisana na Unescov seznam krajev svetovne dediščine v Amerikah kot »eden od največjih svetovnih sladkovodnih ekosistemov«.^[4]

Značilnosti uredi

Pantanal je obdan s planinskim svetom in dolinami ter je razmeroma raven z majhnimi višinskimi razlikami (80–150 m nadmorske višine) od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu. V Pantanalu imata zgornji rok najpomembnejši reki tega območja Cuiabá in Paragvaj, ki s svojimi rednimi poplavami pokrivata statine kvadratnih kilometrov območja, preden odtečeta prek Paragvaja proti Atlantiku. Poleg zapletenega omrežja nadzemnih voda je tu tudi enako kompleksno omrežje podzemnih voda. Te poplave omogočajo izjemno raznovrstnost biološkega sveta.

Vegetacija sega od suhih savan (cerrado) osrednje Brazilije do pollistnatih gozdov na jugovzhodu Patanala, z osupljivo raznolikostjo sezonskega rastlistva s številnimi vodnimi rastlinami.

Pantanal je dom številnih živalskih vrst: 650 vrst ptičev, 400 vrst rib, 480 vrst plazilcev in 80 vrst sesalcev (med temi so na primer ogrožene vrste jaguar, močvirski jelen (Blastocerus dichotomus), veliki mravljinčar (Myrmecophaga tridactyla) in orjaška vidra.^[5] Ta pokrajina je najpomembnejše gnezditveno območje številnih močvirskih ptic, kot so žabiru, čaplja, ibis in race, ki ga preletavajo v nepreglednih jatah. Papige so zastopane s približno 26 vrstami, med katerimi je največja papiga hiacintna ara s 3000 osebki. Zaradi uničevanja življenjskega prostora in lova je ta vrsta postala ranljiva vrsta.

Danes je Pantanal v 99-odstotni zasebni lasti predvsem fazend (živinskih rančev, ki jih je približno 2500), sicer pa tu ni niti enega mesta.^[6] V šestih rezervatih živi približno 1000 ljudi nekoč močno razširjenega in uspešnega naroda Boróro.