Prem

naselje v Sloveniji

Prem je kraško naselje v Občini Ilirska Bistrica. Leži na slemenu nad reko Reko, na obrobju Brkinov. Ime naselja izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba, imenovana Castra Prima.

Prem
Prem se nahaja v Slovenija
Prem
Prem
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°36′16.55″N 14°11′0.11″E / 45.6045972°N 14.1833639°E / 45.6045972; 14.1833639
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPrimorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaIlirska Bistrica
Površina
 • Skupno3,2 km2
Nadm. višina
475 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno150
 • Gostota47 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
6255 Prem
Zemljevidi
Prem - Vas
LegaObčina Ilirska Bistrica
RKD št.573 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP22. februar 1993

Vas Prem je zanimiva tako geografsko kot kulturno. Vaške hiše so grajene v tipični primorski arhitekturi, gledano iz zraka tvorijo nekakšen križ, ki je na svojem daljšem delu omejen z ene strani s cerkvijo sv. Helene, z druge pa z gradom, ki se prvič omenja v začetku 13. stoletja. Sedanje cerkvene orgle je leta 1913 zgradil Ivan Milavec. Freske so delo Toneta Kralja. Grad je danes namenjen kulturnim prireditvam, v njem pa je urejena tudi poročna dvorana. V Premu stoji okrog 80 hiš, v preteklosti pa je bil bolj naseljen kot danes. Večina prebivalcev se vozi na delo v bližnjo Ilirsko Bistrico, ostali pa v Sežano ali Postojno. V zadnjih letih je postal Prem kot več primorskih vasi med drugim zanimiv za nepremičninske nakupe tujcev, npr. Škotov in Angležev.

Poleg pesnika in esejista Bogomila Faturja (1914–1990), narodnega buditelja in čitalničarja Karla Lavriča (1818-1876) je Prem dal tudi predstavnika slovenske moderne, pesnika Dragotina Ketteja (1876–1899), ki ima v nekdanji ljudski šoli urejeno spominsko sobo. S Prema je bil doma še alpinist Bojan Počkar (1963–1996).

Sklici

uredi
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 573«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Glej tudi

uredi


Zunanje povezave

uredi