Wikipedija

Intergovernmentalizem

meddržavno sodelovanje v okviru mednarodne organizacije

Intergovernmentalizem je izraz v politični znanosti in ima dva pomena. Prvi se nanaša na teorijo regionalnega povezovanja, prvotno jo je razvil Stanley Hoffmann; druga obravnava države in nacionalne vlade kot primarne dejavnike pri integraciji.[1]

Opredelitev uredi

Intergovernmentalizem obravnava države, sploh nacionalne vlade, kot primarne akterje v procesu integracije. Od pristopa realizma in neorealizma se razlikuje po prepoznavanju pomembnosti institucionalizacije v mednarodnih odnosih.

Regionalna integracija uredi

Evropska integracija uredi

Najbolj znan primer regionalnega povezovanja je Evropska Unija (EU), gospodarska in politična medvladna organizacija, sestavljena iz 28 držav članic, vse v Evropi.[2][3] EU deluje po sistemu nadnacionalne neodvisne institucije in sistemu medvladnih pogajanj o odločitvah držav članic.[4][5][6] Institucije EU so: Evropska Komisija, Svet Evropske Unije, Evropski Svet, Sodišče Evropske Unije, Evropska Centralna Banka, Računsko sodišče in Evropski Parlament. Evropski Parlament vsakih pet let izvolijo državljani EU. De facto glavno mesto je Bruselj.[7]

EU je razvila enotni trg prek standardiziranega sistema zakonov, ki veljajo v vseh državah članicah. Znotraj Schengenskega območja (ki vključuje 22 EU držav članic in 4 evropske države nečlanice) je nadzor potnih listov na mejah ukinjen.[8] Politika EU omogoča prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala znotraj svojih meja,[9] zakonodajo na področju pravosodja in notranjih zadev in vzdrževanje skupne politike na področju trgovine,[10] kmetijstva,[11] ribištva in regionalnega razvoja.[12]

Monetarna unija, znana kot evroobmočje, je bila ustanovljen leta 1999 in je sestavljena iz 17 držav članic EU. S skupno zunanjo in varnostno politiko je EU pridobila vlogo pri zunanjih odnosih in obrambi. Stalne diplomatske misije so bile ustanovljene po vsem svetu. EU ima lastno predstavništvo pri Združenih narodih, Svetovni trgovinski organizaciji, G-8 in G-20.

Afriška integracija uredi

Afriška unija (AU, v drugih uradnih jezikih UA) je kontinentalna medvladna unija, podobna EU, vendar manj integrirana. Sestavljena je iz 54 afriških držav članic. Edina afriška država, ki ni članica, je Maroko. AU je bila ustanovljen 26. maja 2001 v Adis Abebi, Etiopiji. Formalno je začela delovati 9. julija 2002 in je zamenjala Organizacijo afriške enotnosti (OAE).[13] Najpomembnejše odločitve AU sprejemajo Skupščina Afriške unije in voditeljev držav in vlad držav članic, ki se sestajajo na pol leta. AU sekretariat, Komisija Afriške unije, ima sedež v Adis Abebi v Etiopiji. AU ima prav tako lastno predstavništvo v različnih mednarodnih organizacijah.

Reference uredi

  1. ↑ Teodor Lucian Moga (2009). »The Contribution of the Neofunctionalist and Intergovernmentalist Theories to the Evolution of the European Integration Process« (PDF). Journal of Alternative Perspectives in the Social Sciences. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. decembra 2012. Pridobljeno 21. maja 2012.
  2. ↑ »Basic information on the European Union«. European Union. europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2012. Pridobljeno 4. oktobra 2012.
  3. ↑ »European«. Oxford English Dictionary. Pridobljeno 3. oktobra 2011. 5 b. spec. Designating a developing series of economic and political unions between certain countries of Europe from 1952 onwards, as European Economic Community, European Community, European Union
  4. ↑ »European Union«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 1. julija 2009. international organisation comprising 27 European countries and governing common economic, social, and security policies ...
  5. ↑ »European Union«. The World Factbook. Central Intelligence Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2020. Pridobljeno 11. oktobra 2009.
  6. ↑ Anneli Albi (2005). »Implications of the European constitution«. EU enlargement and the constitutions of Central and Eastern Europe. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 204. ISBN 90-6704-285-4. Pridobljeno 25. julija 2011. In practical terms, the EU is perhaps still best characterised as a 'supranational organisation' sui generis': this term has proved relatively uncontroversial in respect of national constitutional sensitivities, being at the same time capable of embracing new facets of integration
  7. ↑ »Brussels' EU capital role seen as irreversible«. EurActiv. Pridobljeno 28. oktobra 2012. Brussels has become the de facto capital of the European Union
  8. ↑ »Schengen area«. Europa web portal. Pridobljeno 8. septembra 2010.
  9. ↑ European Commission. »The EU Single Market: Fewer barriers, more opportunities«. Europa web portal. Pridobljeno 27. septembra 2007.
  10. ↑ »Common commercial policy«. Europa Glossary. Europa web portal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2009. Pridobljeno 6. septembra 2008.
  11. ↑ »Agriculture and Fisheries Council«. The Council of the European Union. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2007. Pridobljeno 6. septembra 2008.
  12. ↑ »Overview of the European Union activities: Regional Policy«. Europa web portal. Pridobljeno 6. septembra 2008.
  13. ↑ Thabo Mbeki (9. julij 2002). »Launch of the African Union, 9 July 2002: Address by the chairperson of the AU, President Thabo Mbeki«. ABSA Stadium, Durban, South Africa: africa-union.org. Pridobljeno 8. februarja 2009.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Intergovernmentalizem&oldid=6119524«