Pirofilit

Pirofilit je listast aluminijev hidroksi silikat s kemijsko furmulo Al₂Si₄O₁₀(OH)₂. Pojavlja se v dveh bolj ali manj izrazitih oblikah: v kristaliničnih lističih ali v kompaktnih masah. Izraziti kristali niso znani.

Pirofilit
Bisern žarkast pirofilit iz Hillsboro District, Orange County, Severna Karolina (velikost: 11 x 7,3 x 6,6 cm)
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: listasti silikati (filosilikati)
Kemijska formula	Al2Si4O10(OH)2
Osnovna celica	a = 5,16 Å, b = 8,966(3) Å, c = 9,347(6) Å; α = 91,18°, β = 100,46°, γ = 89,64°; Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa	360,31 g/mol
Barva	Rjavo zelen, rjavkasto rumen, zelenkast, sivozelen, sivobel
Kristalni habit	Kompaktni sferulitni agregati igličastih radialnih kristalov, finozrnate luske, zrnat, masiven
Kristalni sistem	Monoklinski ali triklinski
Razkolnost	Popoln na [001]
Žilavost	Upogljiv in neelastičen
Trdota	1,5-2
Sijaj	Bisern do moten
Barva črte	Bela
Prozornost	Prosojen do neprosojen
Specifična teža	2,65 - 2,85
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα=1,534-1,556, nβ=1,586-1,589, nγ=1,596-1,601
Dvolomnost	δ =0,0450-0,0620
Kot 2V	53-62
Taljivost	Netaljiv
Sklici

Lističi imajo zaradi popolne razkolnosti po ravninah, vzporednih s površino, izrazit bisern lesk. So upogljivi, vendar ne elastični in so običajno razporejeni radialno v obliki pahljače ali v sferičnih skupinah. Slednji različek se začne pri segrevanju luščiti in nabrekne na večkratno prvotno prostornino. Od tod tudi njegovo ime, ki je sestavljeno iz grških besed pyros – ogenj in phyllos – list. Takšno ime mu je dal R. Hermann leta 1829. Barva obeh različkov je bela, bledo zelena, sivkasta ali rumenkasta. Oba sta zelo mehka (trdota 1,0 – 1,5) in mastna na otip. Njuna specifična teža je 2,65 - 2,85, zato sta zelo podobna lojevcu.

Nahajališča

Pirofilit se pojavlja v filitu in škriljastih kamninah, pogosto skupaj s kianitom, iz katerega je nastal. Pojavlja se tudi kot hidrotermalni depozit. Tipični spremljevalni minerali so kianit, andaluzit, topaz, sljuda in kremen. Depoziti z dobro kristaliziranim mineralom so v:

• Manuels, Nova Fundlandija in Labrador, Kanada: lojevcu podoben čisto bel pirofilit brez nečistoč; depozit vsebuje 21 milijonov ton minerala
• Berezovsk pri Jekaterinburgu, Ural, Rusija: bledo zelene listaste mase, zelo podobne lojevcu
• St. Niklas, Zermatt, Valais, Švica
• Vaastana, Kristianstad, Švedska
• Okolica Ottrje, Ardeni, Belgija
• Ibitiara, Bahia, Brazilija
• Prefektura Nagano, Japonska
• Okolica Ogilby, Imperial County, Mariposa County in Champion mine, White Mountains, Mono County, Kalifornija, ZDA
• Okolica Quartzsite, La Paz County, Arizona, ZDA
• Pokrajina Deep River, Severna Karolina, ZDA
• Graves Mountain, Lincoln County, Georgia, ZDA
• Pokrajina Ottosdal, Južna Afrika; mineral se rudari za proizvodnjo različnih uporabnih predmetov; bloki minerala se tržijo za izdelavo skulptur

Raba

Palčka agalmatolita za pisanje

Kompaktni pirofiliti se uporabljajo za svinčnike in krojaške krede (francoska kreda). Na Kitajskem iz njih izdelujejo majhne slike in različne okraske. Za takšne rezbarije uporabljajo tudi druge mehke minerale, na primer lojevec in pinit. Izdelki iz vseh omenjenih mineralov se tržijo kot agalmatolit in pagodit.

Pirofilit se zlahka obdeluje strojno in je izredno toplotno stabilen, zato se dodaja glini, da se zmanjša temperaturno raztezanje izdelka med žganjem. V kombinaciji z drugimi sestavinami je uporaben tudi drugod, na primer kot insekticid in za proizvodnjo opeke. Na veliko se uporablja tudi v visokotlačnih eksperimentih, predvsem kot tesnilo in medij za prenos tlaka.