Pavlova vas

naselje v Sloveniji

Pavlova vas je vas v Bizeljskem gričevju, v Občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Pišece, cerkvenoupravno pa pod župnijo Pišece. Razloženo vas v severnem delu Bizeljskega sestavljajo gručasto jedro in okoliški razloženi zaselki Sveta Jedrt, Trebojnik, Ravne, Rigelj, Kobače in Jesenovec. V kmetijstvi prevladuje vinogradništvo, znane so pišečke marelice. V okolici vasi so obsežni gozdovi Orlice. Na zahodu se v ta predel zajeda dolina Suhodolskega potoka. Na zahodu je gozdnat, okoli 600 metrov visok hrbet Drenovec. V vasi je nekaj starih, etnološko zanimivih hiš in gospodarskih poslopij. Kašča, hišna številka 43, je iz srede 19. stoletje in je nadstropna gospodarska stavba z opasanim gankom in portalom v obliki jarma. Zanimiva je predvsem konstrukcija iz skrbno tesanih brun. Barokizirana cerkev sv. Jedrti stoji vrh razgledne vzpetine v istoimenskem zaselku. Kraj vasi ob Brežiško-Bistriški občinski meji stoji spomenik borcu Ivanu Kerinu, po rodu iz sosednjega Silovca, ki je bil zverinsko ubit 1. maja 1944. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 so poleg že navedenih zaselkov omenjeni še Goliše, Grič in Lipovec.

Pavlova vas
Pavlova vas se nahaja v Slovenija
Pavlova vas
Pavlova vas
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′20.04″N 15°37′29.31″E / 46.0055667°N 15.6248083°E / 46.0055667; 15.6248083
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPosavska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaBrežice
ŽupnijaPišece
Krajevna skupnostPišece
Prva omemba?
Površina
 • Skupno3,84 km2
Nadm. višina
450,2 m
Najvišja
670 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno214
 • Gostota56 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
8255 Pišece
Zemljevidi
Sosednji krajiPišece, Dednja vas, Blatno, Silovec, Osredek pri Podsredi, Podgorje pri Pišecah

Od tod doma Jože Sušin (* 1922), strokovni pisatelj in pedolog.

Zgodovina

uredi

Od jeseni 1942 do februarja 1944 so z manjšimi presledki taborile v gozdu Trebujeku (Trubjenku) kozjanske partizanske enote. Vaščani so jih preživljali, obveščali o sovražniku in doma zdravili ranjence. Kozjanska četa se je pod vodstvom Ivana Skrvače - Modrasa spopadla z nemško žandarmerijo, vermani in redno vojsko, pet dni kasneje pa se je spopadla v gozdu Drenovcu in Trebojniku hkrati s prvim udarnim zagorskim bataljonom s sovražnimi enotami, ki so imele 107 mrtvih. Jeseni 1944 so bile požgane 4 domačije.

Prebivalstvo

uredi

Število prebivalcev po letih:

Leto
1869
1880
1890
1900
1910
1931
1948
1953
1961
1971
1981
1991
2002
Št. preb.
444
447
477
517
530
463
377
397
326
272
243
202
194

Etnična sestava 1991:

Reference

uredi
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi