Odpre glavni meni

Paleologi (grško Παλαιολόγος, Paleológos, mn. Παλαιολόγοι, Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,[1] ki je v Bizantinskem cesarstvu vladala od leta 1259 do 1453. Zadnji (nekronan) cesar dinastije Konstantin XI. Paleolog je bil hkrati zadnji cesar Bizantinskega cesarstva.

Paleologi
Byzantine Eagle.svg
Bizantinski dvoglavi orel z monogramom Paleologov
Priimek: Paleolog
Izvor: Bizantinsko cesarstvo
Obdobje obstoja: 11. stoletja - 1533
Naziv: "Augustus", "Basileus", "Autokrator"

Dinastijo sta v 11. stoletju ustanovila general Nikifor Paleolog iin njegov sin Jurij. Njuna družina se je povzpela na sam vrh bizantinske aristokracije. Njeni člani so skepali zakonske zveze z dinastijama Dukas in Komnen. Po četrti križarski vojni so se Paleologi umaknili v bližnje Nikejsko cesarstvo, kjer je Mihael VIII. Paleolog leta 1259 postal sovladar. Leta 1261 je osvojil Konstantinopel in se kronal za samostojnega cesarja obnovljenega Bizantinskega cesarstva.[2] Njegovi potomci so vladali do 29. maja 1453, ko so Konstantinopel osvojili osmanski Turki. Paleologi so bili najdlje vladajoča bizantinska dinastija. Nekateri njeni člani so še dolgo zasedali pomembne položaje tudi v Osmanskem cesarstvu. Veja Paleologov je postala dinastija fevdalnih gospodov vojvodine Montferrat v Italiji in se nazadnje s poroko vključila v družino Gonzaga, vladajočo v Mantovski vojvodini.

RodoslovjeUredi

 
Bizantinska zastava pod Paleologi

Beseda "paleolog" v dobesednem prevodu pomeni "stara beseda", ki se razlaga tudi kot "nabiralec"[3] in "zbiralec starin".[4]

Izvor dinastije Paleolog ni znan. Kasnjejša izročila jo povezuje z italijanskim mestom Viterbo (latinsko vetus verbum; etimologija imena mesta je negotova, ker ima enak pomen kot družinsko ime) ali Rimljani, ki so se s Konstantinom I. med ustanavljanjem njegove nove prestolnice preselili na vzhod.[4] Obe različici sta verjetno izmišljeni, da bi dinastiji povečali ugled in legitimirali njen položaj.[5]

Dinastija je prvič dokazana kot družina zemljiških gospodov v Mali Aziji, zlasti v Anatolski temi, kjer je Nikifor Paleolog pod Mihaelom II. Dukasom dobil oblast v Mezopotamiji. Nikifor je podprl upor Nikiforja III. Botaniata, njegov sin Jurij pa se je poročil z Ano Dukaino in podprl moža svoje svakinje Alekseja Komnena med vzponom na oblast.[5] Jurij se je kot guverner (dux) Drača spopadel z normanskim vojvodom Robertom Guiscardom.

Paleologi so zasedali visoke vojaške položaje in se v 12. stoletju še bolj povezali z družinana Dukas in Komnen.[5] Sledili so umiku Teodorja Laskarisa v Nikejo in začeli prevzemati visoke politične položaje.[5] Začetnika cesarske dinastije Paleologov sta bila Andronik Paleolog in njegova žena in sestrična Eufrozina Dukaina Kamatera, najstarejša hčerka cesarja Alekseja III. Angela. Njun sin je bil cesar Mihael VIII. Paleolog (1223-1282).

Bizantinski cesarjiUredi

Slika Ime Čas vladanja Komentar
  Mihael VIII. Paleolog
Μιχαήλ Η΄ Παλαιολόγος
1259 - 1282
  Andronik II. Paleolog
Ανδρόνικος Β' Παλαιολόγος
1282–1328 Sina Mihaela VIII., odstopil.
  Mihael IX. Paleolog
Μιχαήλ Θ΄ Παλαιολόγος
1294 - 1320 Sin in sovladar Andronika II.
  Andronik III. Paleolog
Ανδρόνικος Γ' Παλαιολόγος
1328 - 1341 Sin Mihaela IX.
  Ivan V. Paleolog
Ιωάννης Ε' Παλαιολόγος
1341 - 1347
1354 - 1376
1379 - 1390
1390 - 1391
Sin Andronika III.; v sporu z Ivanom VI. Kantakuzenom, sorodnikom po materini strani.
  Andronik IV. Paleolog
Ανδρόνικος Δ' Παλαιολόγος
1376 - 1379 Najstarejši sin Ivana V.
  Ivan VII. Paleolog
Iωάννης Ζ' Παλαιολόγος
1390
1399 - 1402
Sin Andronika IV.
Andronik V. Paleolog
Ανδρόνικος Ε' Παλαιολόγος
1403 - 1407 Sin in sovladar Ivana VII.
  Manuel II. Paleolog
Μανουήλ Β΄ Παλαιολόγος
1391 - 1425 Regent Ivana VII. Paleologa.
  Ivan VIII. Paleolog
Ιωάννης Η' Παλαιολόγος
1425 - 1448 Zadnji kronani bizantinski cesar.
  Konstantin XI. Paleolog
Κωνσταντίνος ΙΑ' Δραγάσης
1448 - 1453 Zadnji bizantinski cesar, ki je vladal v Konstantinoplu. Ni bil okronan. Umrl je na obzidju Konstantinopla 29. maja 1453, ko je sultan Mehmed II. osvojil Konstantinopel. Mehmed je v naslednjih desetih letih je uničil še zadnje neodvisne ostanke nekoč mogočnega cesarstva. Mehmedovi nasledniki so uporabljali naslov bizantinskih cesarjev vse do začetka 20. stoletja.

Montferraška vejaUredi

Mlajši sin Andronika II. je kot materin dedič postal montferraški gospod. Njegova fevdalna dinastija je vladala dlje kot cesarska veja v Konstantinoplu. Njegovo nasledstvo se je s poroko vključilo v družino Gonzaga, ki je vladala v Mantovski vojvodini. Nasledstvo je kasneje prešlo na lorenske vojvode, ki so postali predniki avstrijskih habsburško-lorenskih cesarjev.[6]

Dinastične povezaveUredi

Leta 1461 obnovljeno Bizantinsko cesarstvo je bilo mnogo šibkejše od cesarstva pred četrto križarsko vojno leta 1204. Paleologi niso bili deležni razkošja izolacije. Vedno bolj pomembne so postajale dinastične poroke in cesarske princese so se pretvorile v trgovsko blago. Da bi utrdil svoj položaj v Nikejskem cesarstvu se je kasnejši cesar Mhael VIII. poročil s Teodoro Paleologino, sorodnico družine Vatac Laskaris.

Mihaelova sestra in Andronikova in Teodorina hčerka Irena Paleologina je bila mati Marije Kantakuzene, soproge bolgarskega carja Konstantina Tiha in za njim Ivajla Bolgarskega.

Mihael VIII. je bil oče Konstantina, katerega sin Ivan je postal tast srbskega kralja Štefana Dečanskega.

Mihaelova hčerka Irena je bila poročena z Ivanom Asenom III. Bolgarskim, njena sestra Evdokija Paleologina pa Ivanom II. Komnenom Trabzonskim, sestra Teodora pa z Davidom VI. Gruzijskim.

Andronik II. Paleolog je bil poročen z Ano Ogrsko, hčerko ogrskega kralja Štefana V. in Elizabete Kumanske. Andronik in Ana sta bila starša Mihaela IX. Paleologa. Slednji je bil poročen z Rito Armensko, princeso Kilikijske Armenije, hčerko Leona III. Armenskega in Keran Armenske.

Njegov sin, vnuk Andronika II., je bil Andronik III. Njegova hčerka Teodora Paleologina je bila poročena z bolgarskima carjema Teodorom Svetoslavom in Mihaelom Šišmanom. Njena hčerka Ana Paleologina je bila poročena najprej z epirskim despotom Tomažem I. Komnen Dukas in nato z njegovim naslednikom Nikolajem Orsinijem, grofom Kefalonije.

Andronik II. je imel s svojo drugo ženo Ireno Montferraško hčerko Simonis, bodočo ženo Štefana Milutina Srbskega. Njun sin, montferraški markiz Teodor I., je po materi nasledil Montferrat. Njegova rodbina se je kasneje s poroko vključila v rodbino Gonzaga, ki je vladala v Mantovi.

 
Relief nad vhodom v grad Metilen, na katerem je sredini levo monogram Paleologov, na sredini desno pa grb Gattilusijev

Andronik III. je bil poročen najprej z Ireno Brunsviško, ki je umrla brez preživelih otrok. Drugič je bil poročen z Ano Savojsko, potomko Balduina I. Konstantinopelskega. Z njo sta imela sina Ivana V. Paleologa. Ivan V. je bil prisiljen v poroko s Heleno Kantakuzeno, hčerko Ivana VI. Kantakuzena.

Ivan V. je želel dobiti odporo za odstavitev Ivana VI., zato je svojo sestro Marijo poročil s Frančiškom I. Gattilusijem, gospodom Lezbosa. Otok je ostal pod oblastjo Genovežanov do osmanske osvojitve leta 1462. Njuni potomci so postali del genovske aristokracije in predniki monaških knezov.

Andronik IV. Paleolog je bil poročen s Keraco Bolgarsko, hčerko bolgarskega carja Ivana Aleksandra.

Manuel II. Paleolog je bil poročen s Heleno Dragaš, hčerko Konstantina Dragaša, regionalnega vladarja razpuščenega Srbskega cesarstva.

Tomaž Paleolog je svojo hčerko Zojo poročil z Ivanom III. Ruskim.

Leta 1446 se je Zojina najstarejša sestra Helena Paleologina poročila s srbskim knezom Lazarjem Brankovićem. Njuni potomci so še nekaj časa vladali na Balkanu.

Tomaževa moška nasledstvena linija je kmalu izumrla.

Politična zgodovinaUredi

 
Pisanellova renesančna medalja Ivana VIII. Paleologa, ki je cesarja videl v Farrari

Pod Paleologi (1261 – 1453) se je razdrobljeno Bizantinsko cesarstvo še vedno imelo za Rimsko cesarstvo, vendar se je začelo obračati k svoji grški dediščini. Za opis samega sebe je ponovno začelo uporabljati izraz Helen, ki je bil več stoletij sinonim za pogana. Dinastija je bila pokroviteljica književnosti in umetnosti. Med njeno vladavino je potekala tudi polemika o heziazmu.

Proti koncu vladavine Paleologov je bil največji in najbogatejši del cesarstva Morejski despotat (Peloponez), kjer so vladali člani njihove družine, pogosto tudi trije bratje hkrati. Čeprav so se pogosto prepirali med seboj, so bili običajno zelo zvesti cesarju v Konstantinoplu. Glavno mesto despotata je bila Mistra, velika trdnjava, ki so jo zgradili Paleologi blizu Šparte, njegovo ozemlje pa so obkrožali sovražni Benečani in Turki.

Paleologi so dvakrat poskušali ponovno združiti pravoslavno in katoliško cerkev v upanju, da jim bo Zahod pomagal obraniti cesarstvo pred Turki. Prvi poskus je opravil Mihael VIII. na drugem lyonskem koncilu leta 1274, drugega pa Ivan VIII. na ferrarsko-firenškem koncilu leta 1438-1439. Vsem poskusom združitve je ostro nasprotovala duhovščina in prebivalstvo.

Paleologi so imeli zveze po celi Evropi. Poročali so se v bolgarske, gruzijske in srbske vladarske družine in plemiške družine v Trabzonu, Epirju, Genovski republiki, Montferratu in Moskvi.

Družinsko drevoUredi

 
 
 
 
Nikifor
vojvoda Mezopotamije
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Jurij
strateg
∞ Ana Dukaina
(nečakinja Konstantina X. Dukasa)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Aleksej
∞ Ana Komnena Dukaina
 
Nikifor
 
Andronik
vojvoda Tesalije
∞ Komnena
(vnukinja Konstantina X. Dukasa
 
 
 
 
 
 
 
 
Jurij
veliki eteriarh
 
Mihael
 
 
 
 
 
 
 
 
Aleksej
despot
~ Irena Angelina
(hčerka Alekseja III. Angela)
 
Alesej
veliki vojvoda
∞ Irena Komnena
 
 
 
 
 
 
 
 
1.Teodora
 
Andronik
veliki domestik
 
2.(neznana)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Teodora Vatacaina
(nečakinja Ivana III. Vataca)
 
(1) Mihael VIII.
bizantinski cesar
 
(1) Ivan
veliki domestik
∞ Tornikaina
 
(2) Konstantin
∞ Irena Vranaina
 
Marija
∞ Nikifor Tarhaniot
 
Irena
∞ Ivan Kantakuzen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Andronik II.
bizantinski cesar
∞ 1. Ana Ogrska
2. Irena Montferraška
 
Irena
Ivan Asen III.
bolgarski car
 
Ana
∞ Dimitrij Dukas Komnen
general
 
Evdokija
∞ Ivan II. Trabzonski
 
Teodora
∞ David VI. Gruzijski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Konstantin
general
∞ Irena Raulaina
 
Teodor
general
∞ (hčerka pinkerna Libadarija)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Irena
∞ Ivan II. Dukas
despot Tesalije
 
(1) Mihael IX.
bizantinski cesar
∞ Rita Armenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
(1) Konstantin
∞ 1. Evdokija Muzalaina
(hčerka Teodora Muzalona)
2. Evdokija
 
(2) Ivan
vladar Soluna
∞ Irena Humnaina
(hčerka Nikiforja Humna)
 
(2) Simonis
Štefan Milutin
kralj Srbije
 
(2) Teodor I. Montferraški
markiz Montferrata
 
(2) Dimitrij
vladar Soluna
∞ Teodora Komnena
 
Ivan
vladar Soluna
∞ Irena Metohitisa
(hčerka Teodora Metohita)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Andronik III.
bizantinski cesar
∞ 1. Irena Brunswiška
2. Ana Savojska
 
Ana
∞ 1. Tomaž I. Komnen Dukas
epirski despot
2. Nikolaj Orsini
palatin Kefalonije in Zakinta,
epirski despot
 
Teodora
∞ 1. Teodor Svetoslav Terter
bolgarski car
2. Mihael III. Šišman
bolgarski car
 
Mihael
guvener Mesembrije
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ivan II. Montferraški
markiz Montferrata
 
Irena
∞ Matej Kantakuzen
 
Marija
Štefan Dečanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Helena Kantakuzena
(hčerka Ivana VI.)
 
Ivan V.
bizantinski cesar
 
Mihael
(sin Andronika III.)
porfirogenet
despot
 
Marija-Irena
Mihael IV. Šišman
bolgarski kralj
 
Irena (Marija)
∞ Franc I. Gattilusio
vladar Lesbosa
 
(nezakonska) Irena
∞ Bazilij Trabzonski
 
 
 
 
 
Teodora II.
markiza Montferrata
 
 
 
 
 
Teodora-Evdokija
∞ Dejan (magnat)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Andronik IV.
bizantinski cesar
∞ Karaca Bolgarska
 
Manuel II.
bizantinski cesar
∞ Helena Dragaš
 
Teodor I.
despot Moreje
∞ Bartolomeja Acciaioli
(hčerka Neria I. Acciaiolija,
vojvode Aten)
 
Mihael (sin Ivana V.,
despot Mesembrije
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ivan Jakob
markiz Montferrata
 
 
 
 
 
Konstantin Dejanović
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ivan VII.
bizantinski cesar
∞ 1. Irena Gattilusio
 
Teodor II.
despot Moreje
∞ Kleofa Malatesta
 
Ivan VIII.
bizantinski cesar
∞ Ana Moskovska
2. Sofija Montferraška]]
3. Marija Trabzonska
 
Andronik (sin Manuela II.)
despot Soluna
 
Konstantin XI.
bizantinski cesar
∞ 1. Teodora Tocco
2. Katarina Gattilusio
 
Dimitrij
despot Moreje
∞ 1. Kantakuzena
2. Zoe Paraspondil
3. Teodora Asanina
 
Tomaž
despot Moreje
∞ Katarina Zaccaria
ahajska princesa
 
Bonifacij III.
markiz Montferrata
 
 
 
 
 
Helena Dragaš
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Andronik V.
bizantinski cesar
 
Helena
∞ Ivan II. Ciprski
 
 
 
 
 
Helena, despotinja Srbije
1. Lazar Branković
despot Srbije
 
Zoa (Sofija)
∞ Ivan III. Ruski
veliki moskovski knez
 
Andrej
naslovni bizantinski cesar
∞ Katarina
 
Manuel
knez
 
Viljem IX.
markiz Montferrata
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Šarlota
kraljica Cipra
1. Ivan Antioški
2. Ludvik Ciprski
 
 
 
 
 
Milica Branković
∞ Leonard III. Tocco
palatin Kefalonije in Zakinta,
epirski despot
 
Vasilij III. Ivanovič
veliki moskovski knez
 
Konstantin
knez
 
Andrej
knez
 
Bonifacij IV.
markiz Montferrata
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ivan Grozni
ruski car

SkliciUredi

  1. Vasiliev, Aleksandr A. (1964). History of the Byzantine Empire. Univ of Wisconsin Press. str. 583. ISBN 9780299809263.
  2. Gill, Joseph (1980).Family feuds in fourteenth century Byzantium: Palaeologi and Cantacuzeni. Conspectus of History. Ball State University. 1 (5): 64.
  3. Kazhdan, Alexander P. (1991). Palaiologos. Oxford Dictionary of Byzantium. III. Oxford: Oxford University Press. str. 1557.doi:10.1093/acref/9780195046526.001.0001. ISBN 9780195046526.
  4. 4,0 4,1 Vannier, Jean-François (1986). Les premiers Paléologues. Étude généalogique et prosopographique. V Cheynet, Jean-Claude (ur.). Études prosopographiques. Paris: Publications de la Sorbonne. str. 129. ISBN 9782859441104.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Palaeologan Dynasty (1259-1453). Encyclopaedia of the Hellenic World. Asia Minor: Foundation of the Hellenic World. 2008. Pridobljeno 15. oktobra 2014.
  6. Cassano, Gian Paolo (julij 2017). Organo di informazione del Circolo Culturale "I Marchesi del Monferrato". Bollettino del Marchesato. Cassa di Risparmio di Alessandria. 3 (16): 3–9. Pridobljeno 13. julija 2018.