Périgueux

Périgueux (okcitansko Peireguers/Periguers) je mesto in občina v jugozahodni regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Dordogne. Leta 2016 je mesto imelo 31.505 prebivalcev.

Périgueux
Perigueux Infobox Montage.jpg
Périgueux se nahaja v Francije
Périgueux
Périgueux se nahaja v Nova Akvitanija
Périgueux
45°11′3″N 0°43′5″E / 45.18417°N 0.71806°E / 45.18417; 0.71806Koordinati: 45°11′3″N 0°43′5″E / 45.18417°N 0.71806°E / 45.18417; 0.71806
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaDordogne
OkrožjePérigueux
KantonPérigueux-Center
Périgueux-Severovzhod
Périgueux-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost Périgourdine
Upravljanje
 • Župan (2014-) Antoine Audi
Površina
1
9,82 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
29.966
 • Gostota3.100 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
24322 /24000
Nadmorska višina75–189 m
(povp. 101 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Je tudi sedež rimskokatoliške škofije.

GeografijaUredi

Kraj leži v pokrajini Périgord ob velikem okljuku reke Isle, 129 km severovzhodno od središča regije Bordeauxa.

Périgueux ima oceansko podnebje (Köppen Cfb) s toplimi in vročimi poletji in hladnimi do blagimi zimami. Za blago podnebje je odgovoren znaten vpliv zalivskega toka na Biskajski zaliv proti zahodu. Tako nastali morski zrak segreva zime, hkrati pa seže dovolj daleč v notranjost, da v povprečju povzroči topla poletja.

UpravaUredi

 
Lega okrožja v departmaju / regiji

Périgueux je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Brantôme, Excideuil, Hautefort, Montagrier, Montpon-Ménestérol, Mussidan, Neuvic, Ribérac, Saint-Astier, Saint-Aulaye, Saint-Pierre-de-Chignac, Savignac-les-Églises, Thenon, Vergt in Verteillac s 173.821 prebivalci.

ZgodovinaUredi

Ime Périgueux izvira iz Petrocorii, latinizacije keltske besede, ki pomeni 'štiri plemena' - Galci, ki so območje obvladovali pred rimskim osvajanjem. Leta 200 pred našim štetjem so Petrocorii prišli s severa in se naselili v Périgueuxu ter ustanovili tabor v La Boissièru. Périgueux je bilo glavno mesto keltskega plemena Petrocorii. Po rimski invaziji leta 52 pred našim štetjem so zapustili to postojanko in se uveljavili na ravnici L'Isle, nastalo je mesto Vesunna. To rimsko mesto je bilo na koncu okrašeno s stavbami, kot so templji, kopeli, amfiteater in forum. Konec 3. stoletja našega štetja je bilo rimsko mesto obdano z obzidjem, in dobilo ime Civitas Petrocoriorum.

V 10. stoletju je bila okoli opatije poleg starega galo-rimskega mesta zgrajena Le Puy-Saint-Front. Okoli leta 1182 je bilo organizirano v občino.

Kraj je z združitvijo dveh naselij, mesta Vesune (La Cité) in Puy-Saint-Fronta (Le Bourg), v letu 1240 postal glavno mesto grofije Périgord.

Med stoletno vojno je bil zaradi bližnje meje med Anglijo in Francijo na reki Dordogne prizorišče številnih bojev, prav tako za časa verskih vojn.

Leta 1669 so škofijo prenesli iz dotedanje stolnice sv. Štefana na stolnico sv. Fronta. Njeno geslo je Fortitudo mea civium fides ('Moja moč je v zvestobi mojih meščanov').

V letu 1940 so v Périgueux evakuirali veliko Alzačanov in Judov iz Alzacije.

Grb kraja je sestavljen iz treh stolpov, opremljenih s strelnimi linami. Na vrhu srednjega je fleur-de-lys (lilijin cvet).

ZnamenitostiUredi

Périgueux je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest. Znamenitosti so:

  • ostanki rimskega amfiteatra (lokalno imenovan arènes romaines), katerega središče je spremenjeno v zeleni park z vodnim vodnjakom; ostanki templja galske boginje Vesunne; in razkošna rimska vila, imenovana Domus Vesunna, zgrajena okoli vrtnega dvorišča, obdanega s kolonadnim peristilom, ki je zdaj nameščen v Gallo-rimskem muzeju Vesunna;
  • Stolnica sv. Fronta, zgrajena po letu 1120, obnovljena v 19. stoletju, je na seznamu UNESCOve svetovne kulturne dediščine kot del romarske poti v Santiago de Compostelo (Via Lemovicensis);
  • nekdanja stolnica, romanska cerkev sv. Štefana iz 11. in 12. stoletja; je na seznamu zgodovinskih spomenikov od leta 1840. V starem Civitas Petrucoriorum, galsko-rimskem mestu Petrocores, je na mestu antičnega templja, posvečenega bogu Marsu, na začetku 6. stoletja škof Chronope II. zgradil prvo cerkev v Périgueuxu. Postala je prva stolnica v mestu. Sprva je imela enojno ladjo s tremi kvadratnimi polji, ploščatim korom in dvema kupolama. Na vrhuncu je vsebovala štiri kupole in zvonik pred prvim uničenjem. Cerkev vsebuje nekaj izjemnih kosov opreme.
  • cerkev sv. Jurija (zgradil jo je med letoma 1852 in 1870 francoski arhitekt Paul Abadie. Kot župnija je bila postavljena leta 1869);
  • cerkev sv. Martina; sedanja cerkev, četrta v Périgueuxu, je bila zgrajena med letoma 1870 in 1875 po načrtih arhitekta Antoina Lamberta (1839-1919), ki ga je odobril Paul Abadie;
  • cerkev sv. Janeza in Karla v okrožju Toulon, je bila zgrajena med letoma 1879 in 1892 in je bila prvotno prizidana kapela cerkve sv. Martina. Postavljena je bila kot župnija leta 1907, njen zvonik je bil dodan leta 1911;
  • samostan sv. Marte;
  • umetnostno-zgodovinski muzej;
  • neoklasicistična sodna palača.

Pobratena mestaUredi

Périgueux je pobraten z[2]:

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.
  2. "National Commission for Decentralised cooperation". Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères) (francoščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 Oktober 2013. Pridobljeno dne 26 decembra 2013.

Zunanje povezaveUredi