Dordogne (departma)

Dordogne

*Dordonha* (okcitansko)
Dordogne; Dordonha (okcitansko)
Departma
	Od zgoraj navzdol, od leve na desno: Stavba prefekture Dordogne v Périgueuxu, Château de Castelnaud-la-Chapelle, Lourde in La Roque-Gageac
; Zastava	; Grb
	Lega Dordogne v Franciji
	Koordinati: 45°0′N 0°40′E / 45.000°N 0.667°E
Država	Francija
Regija	Nova Akvitanija
Prefektura	Périgueux
podprefektura	Bergerac; Nontron; Sarlat-la-Canéda
Upravljanje
• Predsednik sveta	Germinal Peiro
Površina
• Skupno	9.060 km2
Prebivalstvo (1 januar 2021)
• Skupno	413.730
• Rang	60.
• Gostota	46 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Št. departmaja	24
Okrožje	4
Kantoni	25
Občine	503
	Podatki francoske zemljiške knjige, ki izključujejo estuarije in jezera, ribnike in ledenike, večje od 1 km2

Dordogne (okcitansko Dordonha, oznaka 24) je velik podeželski departma v jugozahodni Franciji s prefekturo Périgueux. Je v regiji Novi Akvitaniji približno na pol poti med dolino Loare in Pireneji, ime pa je dobil po reki Dordogne, ki teče skozenj. Približno ustreza starodavni grofiji Périgord. Januarja 2019 je imel departma Dordogne 413.223 prebivalcev.^[2]

Zgodovina

Dordogne je eden od prvotnih 83 departmajev, ustanovljenih 4. marca 1790 med francosko revolucijo. Nastal je iz nekdanje province Périgord, grofije Périgord. Njegove meje so se v naslednjih desetletjih spreminjale.

Leta 1793 so bile občine Boisseuilh, Coubjours, Génis, Payzac, Saint-Cyr-les-Champagnes, Saint-Mesmin, Salagnac, Savignac, Saint-Trié in Teillots prenesene iz Corrèze v Dordogne.

Leta 1794 je Dordogne Cavarc prepustil Lot-et-Garonne. Kasneje leta 1794 (čeprav v naslednjem letu po republikanskem koledarju, ki je bil takrat v uporabi), je Dordogne pridobila Parcoul od Charente-Inférieure.

Po obnovi leta 1819 je bila občina Bonrepos zatrta in združena s sosednjo občino Souillac v Lotu.

Geografija

Departma je del regije Nova Akvitanija in je obdan s šestimi departmaji Haute-Vienne, Corrèze, Lot, Lot-et-Garonne, Gironde, Charente in Charente. Dordogne je tretji največji departma metropolitanske Francije. Po velikosti je nekoliko primerljiva s Ciprom oziroma malo manjša od polovice Slovenije.

Glavna mesta

Najbolj naseljena občina je Périgueux, prefektura. Od leta 2019 je 9 občin z več kot 5000 prebivalci:

Commune	Population (2019)
Périgueux	29,896
Bergerac	26.693
Boulazac Isle Manoire	10.737
Sarlat-la-Canéda	8816
Coulounieix-Chamiers	7387
Trélissac	7006
Terrasson-Lavilledieu	6266
Montpon-Ménestérol	5704
Saint-Astier	5352

Demografija

Število prebivalcev je leta 1851 po popisu tistega leta doseglo najvišjo vrednost pri 505.789. Po tem se je število prebivalstva do leta 1975 zmanjšalo na 373.000. To je odraz dolgoročnega upada prebivalstva, ki so ga opazili v številnih podeželskih departmajih zaradi sprememb v kmetijstvu in privlačnosti višjih industrijskih plač, ki so na voljo v bolj urbaniziranih regijah. Med letoma 1975 in 2010 , se je število prebivalcev ponovno povečalo in doseglo 415.000.^[3]

Dordogne ima skupnost britanskih priseljencev. Regija ima med 5000 in 10.000 britanskih prebivalcev in 800 britanskih podjetnikov, ki jih privlačijo francoski način življenja, toplo podnebje in nižji življenjski stroški. Vas Eymet je v središču trenda, z 200 britanskimi družinami med 2600 prebivalci.^[4]

Turizem

V Dordogni je več kot 1500 gradov ali dvorcev, zaradi česar je »Druga dežela dvorcev«,^[5] vključno z:

Slavne jame Lascaux so bile zaprte za javnost, vendar je replika Lascaux II odprta za obiskovalce in je velika turistična atrakcija. Périgueux ima pomembne rimske ruševine, vključno z areno, ki je še vedno vidna v javnem parku v bližini mestnega središča.

Sklici

↑ »Répertoire national des élus: les conseillers départementaux«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 4. maj 2022.
↑ »Populations légales 2019: 24 Dordogne« (PDF). INSEE. december 2021. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 5. januarja 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ »Évolution et structure de la population en 2016«. INSEE.
↑ »From 'Dordogneshire' to Normandy, Brits race for French office«. 7. marec 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2020. Pridobljeno 9. januarja 2023.
↑ Woods, Katherine (1931). The Other Chateau Country; the Feudal Land of the Dordogne. John Lane The Bodley Head.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dordogne (departma).

Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Dordogne (departma)

Préfecture website (francosko)
Departmental Council website (francosko)
Atlaspol website. Politics of Dordogne (francosko)
Dordogne at Curlie (angleško)

[1] »Répertoire national des élus: les conseillers départementaux«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 4. maj 2022.

[pop2019-2] »Populations légales 2019: 24 Dordogne« (PDF). INSEE. december 2021. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 5. januarja 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[pop2016-3] »Évolution et structure de la population en 2016«. INSEE.

[4] »From 'Dordogneshire' to Normandy, Brits race for French office«. 7. marec 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2020. Pridobljeno 9. januarja 2023.

[5] Woods, Katherine (1931). The Other Chateau Country; the Feudal Land of the Dordogne. John Lane The Bodley Head.

[2]

[1]

[3]

[4]

[5]