Via Lemovicensis

Via Lemovicensis je ime ene od štirih francoskih romarskih poti sv. Jakoba v Santiago de Compostelo, imenovana po Limogesu in njegovih antičnih prebivalcih, plemenu Lemovici. Pot se pričenja v romansko gotski opatiji sv. Marije Magdalene v Vézelayu, zgrajeni v prvi polovici 12. stoletja, od koder vodi skozi srednjo in jugozahodno Francijo korak za korakom vse do baskovske vasi Ostabat, kjer se združi s potema via Turonensis in via Podiensis. Poleg prvotne poti, ki poteka na začetku skozi mesti Bourges in Châteauroux, obstaja tudi južna različica poti skozi Nevers, slednja se prvotni priključi v kraju Éguzon-Chantôme (departma Indre).

Romarske poti sv. Jakoba

Potek potiUredi

YonneUredi

 
Opatija Vézelay, začetek poti

NièvreUredi

CherUredi

 
Katedrala sv. Štefana, Bourges

IndreUredi

 
Opatijska cerkev v Déolsu

CreuseUredi

 
Kolegial sv. Leonarda, Noblat

Haute-VienneUredi

DordogneUredi

 
Katedrala Saint-Front de Périgueux
 
Château de Duras

Lot-et-GaronneUredi

GirondeUredi

 
Trg pred katedralo sv. Janeza Krstnika v Bazasu

LandesUredi

 
cerkev Marije Magdalene, Mont-de-Marsan

varianta med Bazasom in Mont-de-Marsanom:

Pyrénées-AtlantiquesUredi

V Ostabatu se Via Lemovicensis (Vézelay, Limoges) združi s potmi Podiensis (Le Puy) in Turonensis (Pariz, Tours). Skupna pot se nadaljuje skozi kraje:

Na ozemlju slednje občine pot prečka francosko-špansko mejo col de Roncevaux. Od tukaj se pot nadaljuje po Španiji vse do Puente la Reina pod imenom Camino navarro, kjer se združi s četrto potjo, ki prihaja iz Francije, via Tolosane (Arles, Toulouse). Skupna pot, imenovana Camino francés, pelje po severnih španskih pokrajinah in se končuje pri katedrali v Santiagu de Composteli.

Varianta od Vézelaya skozi NeversUredi

YonneUredi

NièvreUredi

AllierUredi

CherUredi

IndreUredi