Natrijev cianid
Natrijev cianid je anorganska spojina s formulo NaCN. Gre za belo snov, topno v vodi. Cianid ima veliko afiniteto do kovin, kar je vzrok visoke toksičnosti te soli. Tudi njegova poglavitna uporaba v pridobivanju zlata temelji na visoki reaktivnosti s kovinami. Pri reakciji s kislinami se tvori strupen plin vodikov cianid.
| |||
Identifikatorji | |||
---|---|---|---|
3D model (JSmol)
|
|||
ChEMBL | |||
ChemSpider | |||
ECHA InfoCard | 100.005.091 | ||
PubChem CID
|
|||
RTECS število |
| ||
UN število | 1689 | ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
Lastnosti | |||
NaCN | |||
Molska masa | 49,072 g/mol | ||
Videz | bela trdnina | ||
Vonj | blago po mandeljnih | ||
Gostota | 1,595 g/cm3 | ||
Tališče | 563,7 °C (1.046,7 °F; 836,9 K) | ||
Vrelišče | 1.496 °C (2.725 °F; 1.769 K) | ||
48 g/100 mL (10 °C) 82 g/100 mL (34,7 °C) | |||
Lomni količnik (nD) | 1,452 | ||
Nevarnosti | |||
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
|
T+ N C [1] | ||
R-stavki (zastarelo) | R26/27/28, R32, R50/53 | ||
S-stavki (zastarelo) | (S1/2), S7, S28, (S29), (S45), S60, (S61) | ||
NFPA 704 (diamant ognja) | |||
Plamenišče | nevnetljiv | ||
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |||
LD50 (srednji odmerek)
|
5,8–15 mg/kg (peroralno pri miših in podganah)[2] | ||
Sorodne snovi | |||
Drugi kationi | kalijev cianid | ||
Sorodne snovi | vodikov cianid | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
Sklici infopolja | |||
Pridobivanje in kemijske značilnosti
urediNatrijev cianid se pridobiva z reakcijo vodikovega cianida z natrijevim hidroksidom: [3]
- HCN + NaOH → NaCN + H2O
Svetovna proizvodnja v letu 2006 je bila ocenjena na 500.000 ton.
V preteklosti se je uporabljal Castner–Kellnerjev proces, ki temelji na reakciji natrijevega amida z ogljikom pri povišani temperaturi.
- NaNH2 + C → NaCN + H2
Struktura trdnega NaCN je sorodna strukturi natrijevega klorida.[4]Tako anioni kot kationi so šestkoordinatni. Kalijev cianid (KCN) ima podobno strukturo. Vsak natrijev kation (Na+) tvori 2 vezi π z dvema CN–-skupinama in po dve ukrivljeni vezi Na---CN in Na---NC.[5]
Ker sol NaCN nastane iz šibke kisline, nastane s hidrolizo ponovno HCN; iz vlažne trdnine uhajajo majhne količine vodikovega cianida, ki ima vonj po grenkih mandeljnih (tega vonja ne zazna vsakdo, kar je odvisno od genetske predispozicije[6]). NaCN hitro reagira z močnimi kislinami, pri tem se sprošča HCN. Ta nevarni proces predstavlja znatno tveganje, povezano z natrijevim cianidom. Detoksifikacija poteka s pomočjo vodikovega peroksida (H2O2), pri čemer nastaneta NaOCN in voda:[3]
- NaCN + H2O2 → NaOCN + H2O
Uporaba
urediRudarstvo
urediZlatov natrijev cianid
urediNatrijev cianid se večinoma uporablja v rudarstvu za pridobivanje zlata in drugih plemenitih kovin. Ta postopek temelji na visoki afiniteti zlata (I) do cianida, pri čemer zlato oksidira in se raztopi v prisotnosti zraka in vode, saj se tvorita sol natrijevega zlatovega cianida (oziroma zlatovega natrijevega cianida) in natrijev hidroksid:
- 4 Au + 8 NaCN + O2 + 2 H2O → 4 Na[Au(CN)2] + 4 NaOH
V podobnem postopku se uporablja sorodna spojina kalijev cianid (KCN), pri čemer se tvori kalijev zlatov cianid (KAu(CN)2).
Obstajajo tudi nekatere druge metode za opisano ekstrahiranje zlata.
Kemična surovina
urediVeč komercialno pomembnih kemičnih spojin pridobivajo iz cianida, na primer cianurična kislina, klorcian in različni nitrili. V organskih sintezah se uporablja kot močan nukleofil pri pripravi nitrilov, na primer pri pridobivanju zdravilnih učinkovin.
Druge oblike uporabe
urediZaradi močne strupenosti se natrijev cianid uporablja na primer pri ubijanju ali paraliziranju živali (npr. pri t. i. cianidnem ribolovu, ki je marsikje prepovedan, in v posodah za lovljenje žuželk)
Strupenost
urediCianidne soli so med najhitreje delujočimi strupi. Cianid je močan zaviralec celičnega dihanja; deluje na mitohondrijsko citokromsko oksidazo in prepreči prenos elektronov. Posledično zavre presnovo in celično izrabo kisika. Zaradi anaerobne presnove nastopi laktična acidoza.
Sklici
uredi- ↑ Oxford MSDS
- ↑ Martel, B.; Cassidy, K. (2004). Chemical Risk Analysis: A Practical Handbook. Butterworth–Heinemann. str. 361. ISBN 1-903996-65-1.
- ↑ 3,0 3,1 Andreas Rubo, Raf Kellens, Jay Reddy, Norbert Steier, Wolfgang Hasenpusch "Alkali Metal Cyanides" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2006 Wiley-VCH, Weinheim, Germany. DOI: 10.1002/14356007.i01_i01
- ↑ Wells, A.F. (1984). Structural Inorganic Chemistry (5 izd.). Oxford: Clarendon Press. COBISS 621359. ISBN 0-19-855370-6.
- ↑ Stokes, H.T.; Decker, D.L.; Nelson, H.M.; Jorgensen, J.D. (1993). »Structure of potassium cyanide at low temperature and high pressure determined by neutron diffraction«. Phys. Rev. B. 47 (17): 11082–11092. doi:10.1103/PhysRevB.47.11082.
- ↑ Online 'Mendelian Inheritance in Man' (OMIM) 304300