Natrijev cianid

Natrijev cianid
Sodium cyanide bonding
Sodium cyanide space filling
Identifikatorji
Številka CAS 143-33-9
PubChem 8929
UN število 1689
RTECS število VZ7525000
SMILES
InChI
ChemSpider 8587
Lastnosti
Molekulska formula NaCN
Molekulska masa 49,072 g/mol
Videz bela trdnina
Vonj blago po mandeljnih
Gostota 1,595 g/cm3
Tališče

563,7 °C, 837 K, 1047 °F

Vrelišče

1496 °C, 1769 K, 2725 °F

Topnost (voda) 48 g/100 mL (10 °C)
82 g/100 mL (34,7 °C)
Lomni količnik (nD) 1,452
Nevarnosti
Varnostni list ICSC 1118
Zelo strupeno T+ Dangerous for the Environment (Nature) N Corrosive C [1]
EU Index 006-007-00-5
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
4
0
 
R-stavki (zastarelo) R26/27/28, R32, R50/53
S-stavki (zastarelo) (S1/2), S7, S28, (S29), (S45), S60, (S61)
Plamenišče nevnetljiv
LD50 5,8–15 mg/kg (peroralno pri miših in podganah)[2]
Sorodne snovi
Drugi kationi kalijev cianid
Sorodne snovi vodikov cianid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Natrijev cianid je anorganska spojina s formulo NaCN. Gre za belo snov, topno v vodi. Cianid ima veliko afiniteto do kovin, kar je vzrok visoke toksičnosti te soli. Tudi njegova poglavitna uporaba v pridobivanju zlata temelji na visoki reaktivnosti s kovinami. Pri reakciji s kislinami se tvori strupen plin vodikov cianid.

Pridobivanje in kemijske značilnostiUredi

Natrijev cianid se pridobiva z reakcijo vodikovega cianida z natrijevim hidroksidom: [3]

HCN + NaOH → NaCN + H2O

Svetovna proizvodnja v letu 2006 je bila ocenjena na 500.000 ton.

V preteklosti se je uporabljal Castner–Kellnerjev proces, ki temelji na reakciji natrijevega amida z ogljikom pri povišani temperaturi.

NaNH2 + C → NaCN + H2

Struktura trdnega NaCN je sorodna strukturi natrijevega klorida.[4]Tako anioni kot kationi so šestkoordinatni. Kalijev cianid (KCN) ima podobno strukturo. Vsak natrijev kation (Na+) tvori 2 vezi π z dvema CN-skupinama in po dve ukrivljeni vezi Na---CN in Na---NC.[5]

Ker sol NaCN nastane iz šibke kisline, nastane s hidrolizo ponovno HCN; iz vlažne trdnine uhajajo majhne količine vodikovega cianida, ki ima vonj po grenkih mandeljnih (tega vonja ne zazna vsakdo, kar je odvisno od genetske predispozicije[6]). NaCN hitro reagira z močnimi kislinami, pri tem se sprošča HCN. Ta nevarni proces predstavlja znatno tveganje, povezano z natrijevim cianidom. Detoksifikacija poteka s pomočjo vodikovega peroksida (H2O2), pri čemer nastaneta NaOCN in voda:[3]

NaCN + H2O2 → NaOCN + H2O

UporabaUredi

RudarstvoUredi

Glej tudi: cianidni postopek

Zlatov natrijev cianidUredi

Natrijev cianid se večinoma uporablja v rudarstvu za pridobivanje zlata in drugih plemenitih kovin. Ta postopek temelji na visoki afiniteti zlata (I) do cianida, pri čemer zlato oksidira in se raztopi v prisotnosti zraka in vode, saj se tvorita sol natrijevega zlatovega cianida (oziroma zlatovega natrijevega cianida) in natrijev hidroksid:

4 Au + 8 NaCN + O2 + 2 H2O → 4 Na[Au(CN)2] + 4 NaOH

V podobnem postopku se uporablja sorodna spojina kalijev cianid (KCN), pri čemer se tvori kalijev zlatov cianid (KAu(CN)2).

Obstajajo tudi nekatere druge metode za opisano ekstrahiranje zlata.

Kemična surovinaUredi

Več komercialno pomembnih kemičnih spojin pridobivajo iz cianida, na primer cianurična kislina, klorcian in različni nitrili. V organskih sintezah se uporablja kot močan nukleofil pri pripravi nitrilov, na primer pri pridobivanju zdravilnih učinkovin.

Druge oblike uporabeUredi

Zaradi močne strupenosti se natrijev cianid uporablja na primer pri ubijanju ali paraliziranju živali (npr. pri t. i. cianidnem ribolovu, ki je marsikje prepovedan, in v posodah za lovljenje žuželk)

StrupenostUredi

Glavni članek: Zastrupitev s cianidom.

Cianidne soli so med najhitreje delujočimi strupi. Cianid je močan zaviralec celičnega dihanja; deluje na mitohondrijsko citokromsko oksidazo in prepreči prenos elektronov. Posledično zavre presnovo in celično izrabo kisika. Zaradi anaerobne presnove nastopi laktična acidoza.

SkliciUredi

  1. Oxford MSDS
  2. Martel, B.; Cassidy, K. (2004). Chemical Risk Analysis: A Practical Handbook. Butterworth–Heinemann. str. 361. ISBN 1-903996-65-1.CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list (link)
  3. 3,0 3,1 Andreas Rubo, Raf Kellens, Jay Reddy, Norbert Steier, Wolfgang Hasenpusch "Alkali Metal Cyanides" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2006 Wiley-VCH, Weinheim, Germany. DOI: 10.1002/14356007.i01_i01
  4. A.F. Wells (1984). Structural Inorganic Chemistry (5 izd.). Oxford: Clarendon Press. COBISS 621359. ISBN 0-19-855370-6.
  5. H. T. Stokes, D. L. Decker, H. M. Nelson, J. D. Jorgensen (1993). "Structure of potassium cyanide at low temperature and high pressure determined by neutron diffraction". Phys. Rev. B. 47 (17): 11082–11092. doi:10.1103/PhysRevB.47.11082.CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list (link)
  6. Online 'Mendelian Inheritance in Man' (OMIM) 304300