Wikipedija

Mont Saint-Michel

(Preusmerjeno s strani Mont-Saint-Michel)

Mont Saint Michel je majhna otoška občina v Spodnji Normandiji, ob severni obali Francije, ob ustju reke Couesnon, blizu Avranchesa. Obsega 100 ha površine in ima 29 prebivalcev (2023).[2]

Mont Saint-Michel
Le Mont Saint-Michel
Lega
Zemljevid
Mont Saint-Michel se nahaja v Francija
Mont Saint-Michel
Mont Saint-Michel se nahaja v Normandija
Mont Saint-Michel
48°38′9″N 1°30′37″W / 48.63583°N 1.51028°W / 48.63583; -1.51028Koordinati: 48°38′9″N 1°30′37″W / 48.63583°N 1.51028°W / 48.63583; -1.51028
DržavaFrancija
RegijaNormandija
DepartmaManche
OkrožjeAvranches
KantonPontorson
InterkomunalitetaSkupnost občin
Le Mont-Saint-Michel
Upravljanje
 • Župan (2014-2020) Yann Galton
Površina
1
0,97 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
25
 • Gostota26 preb./km2
DemonimMontois
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=COM-50353

cp = 50116 50353

cp = 50116] /
Nadmorska višina5–80 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Na njem stoji opatija, Abbaye du Mont Saint Michel, ki je enkraten in veličasten primer srednjeveške arhitekture. Srednjeveški gradbeniki so okoli 80 metrov visoke granitne skale piramidne oblike obdane s peščenimi sipinami in živim peskom, nanizali stavbe opatije.

Zgodovina sega v leto 708, ko je Aubert, škof iz Avranchesa, dal postaviti kapelo na vzpetini, ki se je prvotno imenovala Mont-Tombe (staro ime) in je bila posvečena sv. Mihaelu. Kapelica je kmalu postala romarski kraj. V 10. stoletju so benediktinci ustanovili samostan, ki je skozi srednji vek nosil veliko versko in vojaško vlogo (stoletna vojna). Arhitektura samostana je tako tudi lep primer vojaško-strateške arhitekture. Samostan je bil nepremagljiv in se je upiral angleškim poskusom zavzetja. Tako je postal eden izmed simbolov francoske narodne identitete. Po razpustitvi redovne skupnosti med francosko revolucijo je vse do 1863 samostan služil kot zapor. Leta 1874 je bil zaznamovan kot kulturni in zgodovinski spomenik in pričela so se velika obnovitvena dela, stavbe pa se redno obnavljajo še danes.

Zanimivost zemljepisne lege tega samostana je tudi v močni morski bibavici. Razlika med plimo in oseko je v Normandiji in Bretanji 8 in več metrov. Tako je samostanski grič občasno več ur dnevno odrezan od kopnega in postane otok.

Mont Saint Michel je od leta 1979 vpisan v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO,[3] letno ga obišče prek 3 milijone ljudi.[4]

Geografija uredi

Nastanek uredi

Zdaj skalnat, občasno otok zaradi plimovanja, je bil v prazgodovini na kopnem. Ko se je morska gladina dvignila, je erozija preoblikovala obalno krajino in v zalivu se je pojavilo več izdankov granita ali granulita, ki se je upiral obrabi oceana bolj od okoliških kamnin. Te so bile Lillemer, Mont-Dol, Tombelaine (otok na severu) in Mont Tombe, kasneje imenovan Mont Saint-Michel. Mont ima obseg približno 960 metrov in sega 92 metrov nad morsko gladino, na najvišji točki. [5]

Bibavica uredi

Plimovanje se lahko zelo razlikuje in znaša približno 14 metrov, med visokim in nizkim vodostajem. Popularni vzdevek "St. Michael v nevarnosti morja", ki ga uporabljali srednjeveški romarji, ki opravljali svojo pot čez ravnico, Mount še vedno predstavlja nevarnost za obiskovalce, ki se izogibajo poti in poskušajo nevaren sprehod čez pesek.

Polder (nasip) in občasne poplave so ustvarili slane močvirske travnike, ki so idealni za pašo ovc. Tudi okus mesa, ki nastane kot posledica prehrane ovc na pré salé (slani travnik) naredi agneau de pré-salé (slana jagnjetina) lokalno specialiteto, ki jo lahko najdete na jedilnikih restavracij, ki so odvisne od dohodka mnogih obiskovalcev gore.

Otok uredi

 
Ob oseki leta 2005
 
Mont Saint-Michel leta 2014 z novim mostom

Povezava med Mont Saint-Michel in celino se je spreminjala skozi stoletja. Prvotna povezava z velikim nasipom (pot je bila prehodna šele ob oseki), je bila spremenjena v dvignjeno pot (trajno suho) leta 1879, ki je preprečevala plimi nanašanje mulja okoli gore. Obalne ravnice so s polderji spremenili v pašnike, zmanjšali razdaljo med obalo in otokom in reko Couesnon kanalizirali, kar je zmanjšalo disperzijo pretoka vode. Vsi ti dejavniki so spodbudili zamuljevanje zaliva.

16. junija 2006 so francoski premier in regionalne oblasti napovedale 164.000.000 € težek projekt (Projet Mont-Saint-Michel) [6] za izgradnjo hidravličnega jezu z uporabo vode iz reke Couesnon, da bi plimovanju pomagali odpraviti nakopičen mulj in da bi Mont Saint-Michel ponovno postal otok. Dokončanje projekta je predvideno za leto 2015.

Gradnja jezu se je začela leta 2009 in je zdaj končana [7].Projekt je vključeval tudi odstranitev nasipa in parkirišča za obiskovalce, ker je bilo 28. april 2012 odprto novo parkirišče na celini, približno 2,5 km oddaljeno od otoka. Obiskovalci gredo na otok lahko peš ali uporabljajo avtobus.

Dne 22. julija 2014 je bil za javnost odprt novi most arhitekta Dietmarja Feichtingerja. Most omogoča vodi, da se prosto pretaka pod in okoli otoka, s čimer je izboljšana učinkovitost zdaj že izvedenega jezu.

Zgodovina uredi

Mont Saint-Michel je bil uporabljen v šestem in sedmem stoletju kot trdnjava Armoricanov, galsko-rimskega ljudstva in moč proti Frankom, kar bi pomenilo konec trans-kanalske kulture, ki je ostala po odhodu Rimljanov v letu 460. Od približno petega do osmega stoletja je Mont Saint-Michel pripadal ozemlju Nevstrijw, v začetku devetega stoletja pa je bilo pomembno mesto za pohode po Nevstriji.

 
Znotraj obzidja Mont Saint-Michel

Pred gradnjo prvega samostana v 8. stoletju, se je otok imenoval Mont Tombe (latinsko: tumba). Po legendi se je nadangel Mihael pojavil leta 708 sv. Aubertu, škofu Avranchesa in ga poučil, naj zgradi cerkev na skalnatem otočku. Aubert je večkrat prezrt nadangelov pouk, dokler ni Mihael zažgal luknjo v škofovi lobanji s prstom. [8]

Ker ni mogel braniti svojega kraljestva pred napadi Vikingov, je kralj Frankov dodelil polotok Cotentin in Avranchin, vključno z Mont-Saint-Michelom Bretoncem leta 867, v skladu s pogodbo iz Compiègneja. To je zaznamovalo začetek kratkega obdobja bretonske posesti Monta. V resnici ta zemljišča in Mont Saint-Michel nikoli niso bila zares vključena v vojvodino Bretanjo in ostala neodvisna škofija v novoustanovljeni bretonski nadškofiji Dol. Ko je bil Rollo potrjen kot nadškof v Rouenu, so te postale tradicionalne izpostave Rouenske nadškofije.

Mount je znova pridobil strateški pomen leta 933, ko je Viljem I. Normandijski (Guillaume Longue-Épée) priključil Cotentinski polotok od oslabelih bretanskih vojvod. Tako je postala gora dokončno del Normandiji in je upodobljena na Tapiseriji iz Bayeuxa, ki obeležuje normansko osvojitev Anglije leta 1066. Harold, grof iz Wessexa na sliki na tapiseriji rešuje dva normanska viteza iz živega peska v plimi na ravnici v boju z Conanom II., vojvodom Bretanje. Normansko vojvodsko pokroviteljstvo je financiralo spektakularno zgradbo opatije v poznejših stoletjih.

 
Tapiserija iz Bayeuxa, 16 in 17 scena: Viljem in Harold pri Mont Saint-Michelu (zgoraj v sredini); Harold rešuje viteze iz živega peska

Leta 1067 je samostan Mont Saint-Michel dal svojo podporo vojvodi Viljemu Normandijskemu v njegovem zahtevku za prestol Anglije. To je bilo nagrajeno s posestvom in zemljišči na angleški strani Rokavskega preliva, vključno z majhnim otokom ob jugozahodni obali Cornwalla, ki je bil narejen po vzoru na Mount in postal normanski samostan z imenom St Michael Mount, Penzance.

 
Topovi, ki jih je zapustil Thomas de Scales na Mont Saint-Michel 17. junija 1434. Trenutno je na ogled samo drugi top, tisti bližje zidu, v notranjosti vhoda za zunanjim zidom.

Med stoletno vojno je Anglija ponavljala napade na otok, vendar ga ni mogla osvojiti zaradi dobre utrjenosti opatije. Anglija je sprva oblegala Mont leta 1423-1424, nato pa še 1433-1434 z angleškimi silami pod poveljstvom Thomas Scalesa. Dva železna topova še vedno spominjata na obleganje mesta. Znana sta kot les Michelettes. Odločen odpor Mont Saint-Michela je navdihnil Francoze, še posebej, Ivano Orleansko.

Ko je leta 1469 Ludvik XI. Francoski ustanovil red sv. Mihaela, je bilo predvideno, da bi samostanska cerkev na Mont Saint-Michel postala kapela tega reda, a zaradi svoje velike oddaljenosti od Pariza, ta njegov namen ni bil uresničen.

Unescova svetovna dediščina
Uradno imeMont Saint-Michel and its Bay
KriterijKulturni: i, iii, vi
Referenca80
Vpis1979 (3 zasedanje)

Bogastvo in vpliv opatije se je razširil na številne hčerinske ustanove, tudi na St. Michael's Mount v Cornwallu. Njegova priljubljenost in ugled kot središče romanja je upadla z reformacijo in v času francoske revolucije je bilo v njem komaj kaj menihov. Samostan je bil zaprt in spremenjen v zapor, najprej za nasprotnike republikanskega režima. Sledili so odmevni politični zapornik. Leta 1836 so vplivni državljani, med drugim tudi Victor Hugo, sprožili kampanjo za ponovno vzpostavitev tega, kar je bilo videti kot nacionalni arhitekturni zaklad. Zapor je bil dokončno zaprt leta 1863 in leta 1874 Mount razglašen za zgodovinski spomenik. Mont Saint-Michel in njegov zaliv je bil dodan na seznam Unescove svetovne dediščine leta 1979 kot kulturno, zgodovinsko in arhitekturno pomemben, kot tudi zaradi človeškega ustvarjanja in naravne lepote.

Načrt opatije uredi

Glavni članek: Opatija Mont Saint Michel.
 
Tloris gore, Eugène Viollet-le-Duc

V 11. stoletju je bil Guglielmo da Volpiano (junij/julij 962 – 1. januar 1031), italijanski arhitekt, ki je zgradil opatijo Fécamp v Normandiji, izbran od Riharda II. Normandijskega, kot izvajalec gradbenih del. Zasnoval je romansko samostansko cerkev, z drznim transeptom na vrhu hriba. Imela naj bi številne podzemne grobnice in kapele, ki naj bi zgrajene nadomestile mase, potrebne za podlago za podporno konstrukcijo, kot jo lahko vidimo danes. Danes je Mont Saint-Michel videti kot stavba romanske arhitekture. Robert de Thorigny, velik podpornik Henrika II. Angleškega (ki je bil tudi vojvoda Normandije), je okrepil strukturo stavb in v 12. stoletju zgradil glavno fasado cerkve. Leta 1204 je Guy De Thouars, regent vojvodie Bretanje, kot vazal kralja Francije oblegal Mount. Po tem, ko je zažgal vasi in pobil prebivalstvo, se je moral umakniti pred mogočnimi stenami opatije. Na žalost se je ogenj razširil na stavbe in strehe in jih poškodoval. Zgrožen nad krutostjo in izsiljevanjem svojega bretonskega zaveznika, je Filip Augustus ponudil opatu Jordanu donacijo za izgradnjo novega gotskega arhitektonskega sklopa, ki mu je bil dodan tudi refektorij in križni hodnik. [9]

Karel VI. Francoski je zaslužen za dodajanje večjih utrdb na opatijski gori, gradnjo stolpa, zaporednih dvorišč in krepitev okopov.

Razvoj uredi

  •  
    10. stoletje
  •  
    11. do 12. stoletje
  •  
    17. do 18. stoletje
  •  
    19. do 21. stoletje

Uprava uredi

 
Križni hodnik

Otoček pripada francoski občini Mont-Saint-Michel, v departmaju Manche, v Spodnji Normandiji. Ima 46 prebivalcev (1999). Najbližje veliko mesto z železniško postajo SNCF, je Pontorson. Mont Saint-Michel pripada Organizaciji mest svetovne dediščine (Organization of World Heritage Cities)..

Mont Saint-Michel je bil tudi predmet tradicionalnega, danes pa humornega, rivalstva med Normani in Bretonci. Bretonci trdijo, da je reka Couesnon označuje tradicionalno ločnico med Normandijo in Bretanjo samo zato, ker je reka skozi stoletja spremenila svoj tok, da je gora na normanski strani meje. Ta legenda zabava prebivalce tega območja, ki pravijo, da se meja ne nahaja na reki Couesnon sami, temveč na celini, 4 km zahodno, ob vznožju trdne gmote Saint Brelade.

Prebivalstvo uredi

Stanje prebivalstva po letih: Mont Saint-Michel
Leto Preb.  ±%  
1793 234—    
1800 234+0.0%
1806 282+20.5%
1821 904+220.6%
1831 390−56.9%
1836 385−1.3%
1841 1.082+181.0%
1846 1.100+1.7%
1851 1.182+7.5%
1856 1.153−2.5%
1861 1.056−8.4%
1866 203−80.8%
Leto Preb.  ±%  
1872 193−4.9%
1876 184−4.7%
1881 209+13.6%
1886 211+1.0%
1891 199−5.7%
1896 230+15.6%
1901 235+2.2%
1906 238+1.3%
1911 232−2.5%
1921 230−0.9%
1926 247+7.4%
1931 250+1.2%
Leto Preb.  ±%  
1936 231−7.6%
1946 186−19.5%
1954 268+44.1%
1962 132−50.7%
1968 105−20.5%
1975 114+8.6%
1982 80−29.8%
1990 72−10.0%
1999 46−36.1%
2006 41−10.9%
2009 44+7.3%
2015 50+13.6%
Iz leta 1962: Dvojno štetje-prebivalcev več občin (npr študenti in vojaški uslužbenci), se štejejo samo enkrat.
Od leta 2004, se za vsako mesto z manj kot 10.000 prebivalcev, popis izvaja vsakih pet let[10] druga območja imajo letne raziskave.
Vir: EHESS[11] and Insee[12] · [13]

Osebnosti povezave z občino uredi

Gospodarstvo uredi

Le Mont-Saint-Michel že dolgo pripada nekaterim družinam, ki si delijo posel v mestu in upravljajo vas. Turizem je glavni in skoraj edini vir dohodka občine. Imajo približno petdeset trgovin za 3 milijone turistov, medtem ko le 25 ljudi prespi vsak večer na gori (skupaj z menihi), razen v hotelih. Danes so glavne institucije mestu v skupni rabi z:

  • Eric Vannier, lastnik skupine Mere Poulard (holding polovice restavracij, trgovin, hotelov in trije muzeji);
  • Jean-Yves Vételé, predsednik uprave Sodetour (pet hotelov, supermarket in trgovine -vse extramural, vključno Mercury Barracks);
  • Patrick Gaul, nekdanji izvoljeni uradnik, hotelir in notranji restavrator;
  • Neodvisni trgovci

Pobratena mesta uredi

Hatsukaichi, Hirošima, Japonska, kjer se nahaja tempelj Itsukushima, še en otok na Unescovem seznamu svetovne dediščine.[14][15][16]

Zgodovinsko gledano, je normanski Mont Saint-Michel partner St. Michael's Mount v Cornwallu, v Veliki Britaniji, ki je bil dan benediktincem, reda Mont Saint-Michel v 11. stoletju.

Zgodovinski spomenik uredi

V več korakih, od leta 1928 dalje, je bilo 61 stavb zaščitenih kot zgodovinski spomenik Francije: [17].

V popularni kulturi uredi

 
Kip nadangela Mihaela na konici zvonika
  • Leta 1904 je ameriški intelektualec Henry Adams zasebno objavil Mont-Saint-Michel in Chartres [18] posvečeno enotnosti srednjeveške družbe, še posebej kot predstavitev velikih stolnic Francije. Leta 1913 je bilo delo javno objavljeno.
  • Francoski skladatelj Claude Debussy je obiskal otok in morda dobil idejo o legendarnem mitskem mestu Ys, pa tudi cerkev Mont Saint-Michel je ideja za njegov klavirski preludij La Cathédrale Engloutie. [19]
  • Leta 1942 je Helen MacInnes uporabila Mont Saint Michel kot lokacijo za ključni del v svojega vohunskega romana Cross Channel, določenem v Franciji tik po Bordeauxskem premirju junija 1940. Roman je kasneje preimenovala v Assignment In Brittany; tudi film se imenuje Assignment In Brittany in je bil posnet na podlagi romana leta 1943.
  • 1950: The Elusive Pimpernel, delo Powella in Pressburgerja. [20]
  • 1955: The Mystery of Mont Saint-Michel (La Forêt de Quokelunde), delo Michela Rouze je otroški roman, ki kaže pet otrok, ki raziskujejo otok na taborjenju.
  • 1991: Mindwalk [21]
  • 2003: Mont Saint-Michel je bila navdih za oblikovanje Minas Tirith v filmu Gospodar prstanov - Kraljeva vrnitev. [22]
  • Renesančni Mont Saint-Michel je video igra za več igralcev Assassin's Creed: Brotherhood (2010) in Assassin's Creed: Revelations (2011), delo Ubisoft Montreal.
  • 2013: Le Mont Saint-Michel je bil končna točka etape 11. kolesarske dirke Tour de France.
  • 2013: načrt za Tower of Mastery v video igri Pokémon X in Y različice je navdihnil Mont Saint-Michel.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  2. ↑ »Insee – Populations légales 2009 – 50353-Le Mont-Saint-Michel«. insee.fr. 2012. Pridobljeno 21. avgusta 2012.
  3. ↑ »UNESCO«. UNESCO. 13. december 2006. Pridobljeno 31. maja 2011.
  4. ↑ Pierre Le Hir, « Le Mont-Saint-Michel rendu à l’eau », dans Le Monde du 29-07-2007.
  5. ↑ Chantal Bonnot-Courtois, La Baie Du Mont-Saint-Michel et l'estuaire de la Rance : environnements sédimentaires, aménagements et évolution récente. Editor Technip. 2002. pages 15–20
  6. ↑ [1]
  7. ↑ [2]
  8. ↑ »Catholic Encyclopedia: Mont-St-Michel«. Newadvent.org. 1. oktober 1911. Pridobljeno 10. julija 2013.
  9. ↑ Adams, Henry (1913). Mont-Saint-Michel and Chartres: A Study of Thirteenth-Century Unity. Boston: Houghton Mifflin. str. 37–38.
  10. ↑ »Département de la Manche«. Insee.fr. Pridobljeno 10. julija 2013.
  11. ↑ »Le Mont-Saint-Michel - Notice Communale«. Cassini.ehess.fr. Pridobljeno 10. julija 2013.
  12. ↑ »Historique des populations par commune depuis le recensement de 1962«. Insee.fr. Pridobljeno 10. julija 2013.
  13. ↑ »Insee - Populations légales 2006 - 50353-Le Mont-Saint-Michel«. Insee.fr. Pridobljeno 10. julija 2013.
  14. ↑ »Le Mont-Saint-Michel – Jumelage« (v francoščini). Wikimanche.fr. Pridobljeno 31. maja 2011.
  15. ↑ »Nishihiroshima Times«. L-co.co.jp. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2010. Pridobljeno 31. maja 2011.
  16. ↑ »Miyajima Grand Hotel Info«. Miyajima-arimoto.co.jp. 16. maj 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2012. Pridobljeno 31. maja 2011.
  17. ↑ "Liste des monuments historiques sur la commune du Mont-Saint-Michel", Base Mérimée, Ministère de la Culture.
  18. ↑ Adams, Henry (1904). Mont-Saint-Michel and Chartres. self-published.
  19. ↑ »Debussy's: La Cathedrale Engloutie«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgusta 2014. Pridobljeno 6. aprila 2015.
  20. ↑ The Elusive Pimpernel
  21. ↑ »Mindwalk (Philosophical Films)«. University of Tennessee at Martin. Philfilms.utm.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2013. Pridobljeno 10. julija 2013.
  22. ↑ "Making Of" featurette on The Lord of the Rings: The Return of the King, Extended Edition DVD.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mont Saint-Michel
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mont_Saint-Michel&oldid=6092870«