Opatija Mont Saint Michel
Opatija Mont Saint Michel se nahaja v mestu in otoku Mont-Saint-Michel v Spodnji Normandiji, v departmaju Manche. Stavbe opatije Mont-Saint-Michel so bile grajene približno v istem času kot gotske stolnice in so se nenehno spreminjale. To je bil eden izmed najbolj obsežnih, najtežjih in dragih gradbenih projektov v srednjem veku.
| Opatija Mont Saint Michel | |
|---|---|
Abbaye du Mont-Saint-Michel | |
_(2).jpg)  | |
  Opatija Mont Saint Michel Geografski položaj v Franciji | |
| 48°38′9″N 1°30′41″W / 48.63583°N 1.51139°WKoordinati: 48°38′9″N 1°30′41″W / 48.63583°N 1.51139°W | |
| Kraj | Le Mont-Saint-Michel |
| Država | Francija, Spodnja Normandija |
| Verska skupnost | Rimokatoliška; Chanoines (709-966) Ordre de Saint-Benoît (966-1791) Ordre de Saint-Benoît (1966-2001) Fraternités monastiques de Jérusalem (od 2001) |
| Spletna stran | [1] |
| Zgodovina | |
| Zgrajena | 709 |
| Zgradil | Aubert d'Avranches (709 svetišče) Richard de Normandie (966 samostan), drugi |
| Blagoslovljena | 1523 |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | opatija |
| Kulturna dediščina | UNESCO World Heritage Site |
| Slog | Romanska arhitektura, Gotska arhitektura |
| Zaprta | med 1791 - 1966 |
| Uprava | |
| Škofija | Coutances et Avranches |
| Tip | kulturni |
| Kriteriji | i, iii, vi |
| Razglasitev | 1979 (3. zasedanje), 2007 (31. zasedanje) |
| ID # | 80 [2] |
| Država | Francija |
| Regija | Evropa in Severna Amerika |
| Uradno ime Abbaye du Mont-Saint-Michel | |
| Razglasitev | 1862 |
| ID # | PA00110460 |
| Denomination | Église |
Opatija je bila zaščiteno kot francoski zgodovinski spomenik leta 1862. [1] Od leta 1979 je kot celota, Mont Saint-Michel in njegov zaliv, na seznamu UNESCO svetovne kulturne dediščine in ga vodi Center za nacionalne spomenike. [2]
Z več kot 1.335.000 obiskovalcev v letu 2010, je opatija je med najbolj obiskanimi kulturnimi mesti v Franciji. [3]
Zgodovina uredi
V letu 708 je Aubert škof v Avranchesu v sanjah nadangela Mihaela ta zahteval naj zgradi cerkev zanj. Za dostop do potrebnih relikvij, so bili odposlanci poslani v Monte Gargano, najpomembnejši Mihaelov samostan v Italiji. Najprej so verjetno zgradili le preprosto stavbo, od katere je ostal le še granitni zid, vgrajen v cerkvi Notre-Dame-sous-Terre iz 10. stoletja. Leta 966 je bil prej odgovorni menihi za goro in njegove relikvije, nadomeščeni s 30 benediktinski menihi iz opatije Fontenelle. Od tedaj dalje je počasi nastajal samostan; okoli leta 996 je bila tukaj sklenjena zakonska zveza med normanskim vojvodo Rihardom II. in Judith de Bretagne.
V 11. stoletju se je začela graditi nova stavba, katere gradnja je trajala več kot 500 let in tudi v času stoletne vojne (1337-1453) ni bila prekinjena; v tem obdobju se je opatija preoblikovala v trdnjavo, ki je tudi napadi protestantov med francoskimi verskimi vojnami (1562-1598) niso osvojili. Zahodna fasada opatijske cerkve je bila obnovljena do konca 18. stoletja.
V času francoske revolucije, je bil samostan razpuščen. Opatijske zgradbe so v sredini 19. stoletja služile kot zapor - uporabljali so jih predvsem za politične zapornike. Šele od sredine Arhitekturna zgodovina samostana, tj časovno in prostorsko združevanje komponent je precej zapleteno (Claude Quetel govori o "vgnezdenem gradbenem konglomeratu"). Zato obstaja več razlogov:
- gre za velik in drzen projekt;
- dolgo obdobje gradnje;
- strm teren;
- upoštevati je bilo treba predhodnike;
- spremembe postavitve zaradi strukturnih poškodb ali rušenja in
- zagotavljanja sredstev (fundacije, dotacije in darila romarjev).
Arhitektura uredi
Zgrajen v slogu romanike, gotike in klasicizma - je bil samostan na Mont-Saint-Michelu v srednjem veku imenovan merveille ('čudež'), saj si skoraj nihče mogel predstavljati, kako je bil tako ogromen kompleks stavb načrtovan in zgrajen na vrhu gore v treh nivojih.
Za skoraj vse stavbe v samostanu je bila uporabljen granit iz enega od manjših sosednjih otočkov (Iles Chausey), kjer so ga pridobivali in s splavi, čolni in tovornimi ladjami pripeljali, kjer so ga fino obdelali na licu mesta. Iz zelo vremensko odpornega granita pa ni lahko fino izdelati skulpture, zato celotna konstrukcija nima likovnih dekoracij. Le nekaj - zaščitene pred slanim dežjem in vetrom - sestavine kora v opatijski cerkvi in samostanu so iz lažjega in bolj fino obdelanega apnenca, ki ga je bilo treba prepeljati od drugod.
Stavba opatije - zgornji nivo uredi
Opatijska cerkev uredi
Delo na prvotni sedempolni (danes samo štiripolni) cerkvi (francosko, l'abbatiale- samostanska cerkev) se je začela leta 1023 in je bila leta 1084 končana kot predromanska cerkev s trinadstropnim zidom (arkade, empore, svetlobno nadstropje). Tako je bila ena od prvih zgradb normanske cerkvene arhitekture v Franciji. Verjetno zaradi strukturnih razlogov, je bila ladja oblikovana le s preprostimi lesenimi tramovi - morda s spuščenim stropom - (danes les za oboke izvira iz 19. stoletja). Kor in transept romanske stavbe je arhitektonsko poudarjen s kamnitim sodčkastim obokom; stranske ladje so imele dosledno banjast obok. Dominantna komponenta sakralnega objekta je bil odprt stolp z lanterno, vendar je propadel leta 1103 in poškodoval dele severne stanske ladje. Stolp in stene ladje so bile v kratkem času predelane na podoben način; manjše razlike med severno in južno steno so prepoznavne. Križanje ladij je bilo okrepljeno z močnim grozdom stebrov in stabiliziran z rebrastim obokom.
Ali je romanski kor v 15. stoletju pokazal strukturne poškodbe ali celo propadel, ali pa je bil - kot v mnogih drugih primerih - nadomeščen z novo gradnjo (1446-1521) v poznem gotskem slogu, je nejasno. Kakorkoli že - zgradili so ga iz svetlega apnenca, iz granita zunanjost - je kor samostanske cerkve, s svojim dobro izpostavljenim triforijem eden od najlepših v Normandiji in v celotni Franciji.
Po udaru strele leta 1776, če ne celo prej, so se pokazale na nekdanji zahodni fasadi z dvema stolpoma, katere srednjeveški izgled (razen iluminacije v Knjigi Stundenbuch des Herzogs von Berry) je malo poznan, razpoke in tako so - v dobi razsvetljenstva - tri zahodne oboke ladje porušili skupaj z dvema stolpoma na fasadi in nikoli obnovljena. Namesto tega je bila cerkev na zahodu brez stolpa in - zaprta neprijazna fasada v klasičnem stilu - dekoracije. Danes je cerkveni trg tako dvakrat večji kot je bil v srednjem veku.
Dormitorij uredi
Spalnice srednjeveških menihov so bile takoj severozahodno od opatijske cerkve. Te niso bile, kot je razvidno iz številnih primerov, neposredno dostopne (stopnice) iz cerkve. Menihi so morali namesto tega skozi majhno dvorišče vstopiti skozi majhen portal v severni ladji cerkve. Spalnice niso bile uporabljene od 16. ali 17. stoletja in uničene, v bistvu porušene z zahodnim delom cerkvenih obokov. Preostali ostanki se zdaj uporabljajo kot zakristija, ki ni odprta za obiskovalce.
Refektorij uredi
Refektorij je bil zgrajen v 13. stoletju nad dvorano za goste na severni strani cerkve in je eden od mnogih arhitekturnih vrhuncev opatije. Ima več kot 50 oken, od katerih sta le dve vidni ko vstopajo v sobo v vzhodni steni - vsa ostala pa so skrita v globinah stranskih sten, ki delujejo kot skoraj neskončna galerija arkade. Mogoče je sklepati, da je bila ta izjemna rešitev manj izbrana zaradi estetskih razlogov, ampak predvsem zaradi stabilizacije zunanjih sten proti vetru. Nobeden od oken v refektoriju nima krogovičja v področju loka - ta dekorativni element je dolgo ostal samo za sakralne objekte (cerkve in kapele gradov). V enem izmed lokov na južni strani je dvignjen sedež, iz katerega so menihi brali na glas med obroki. - Približno 10 metrov široka in 30 metrov dolga soba je brez srednje podpore in nima kamnitega oboka, temveč le lesene tramove. Med obsežno obnovo v 19. stoletju, so bila dodana pod obok vodoravna sidra. Akustika so izjemno dobra - tako se prostor uporablja tudi za koncerte.
Opatijska kuhinja je takoj na jugu refektorija. Njena dva dimnika, kot okrogla stolpa, sta vidna iz križnega hodnika; en stolp z zvonikom ima v notranjosti spiralno stopnišče in služi kot stopnišče do strehe.
Križni hodnik uredi
Križni hodnik so zgradili v letih 1225-1228 nad viteško dvorano. Nekoliko trapezne oblike je križni hodnik eno od čudovitih delov samostana. Tanki (dvojni) stebri delujejo nenaravno. Tipični arhitekturni okras za Normandijo, podedovan od islamske arhitekture na Siciliji, se nahajajo v številnih verskih objektih v Normandiji in v Angliji, vendar se tu kažejo na edinstven način - optično slepi delujejo tridimenzionalno, razporejeni v globino sekajo loke. Narejeni so iz apnenca, loki so bogato okrašeni s figurativnimi in rastlinskimi elementi.
Zelo malo stebrov križnega hodnika je še originalnih. Velika večina je bila zamenjana v 19. stoletju, v okviru celovite sanacije. Celoten samostan je pokrita le z lesenim obokom (iz statičnih razlogov).
Arhiv uredi
V majhni stavbi, nedostopni za obiskovalce, v severozahodnem delu samostana je arhiv (chartrier) opatije, kjer se hranijo dokumenti o zgodovini samostana in tudi dejanja danes.
Kapiteljska dvorana uredi
Zahodno od samostana, bi morala kapiteljska dvorana navezati svojo podstrukturo, ki ni bila nikoli zgrajena. Neučinkovit, vendar z varnostnim steklom zaprt, portal s spremljajočimi stranskimi okni, je spomin na to načrtovano idejo. Običajno potekajo v kapiteljski dvorani razprave menihov predvsem o posvetnih temah (upravljanje sredstev, načrtovanje, organiziranje dela, sprejem novincev, itd.), zato je to moralo potekati v drugih prostorih opatije.
Stavba opatije - srednji nivo uredi
Garderoba menihov uredi
Tako imenovana dvorana za preoblačenje menihov prihaja iz poznega 11. stoletja in je bila verjetno prvotno preprosto križni hodnik. Ali pa pet monolitnih centralnih stebrov in rebrasti oboki spadajo v prvotno strukturo, je malo verjetno. Če bi bilo tako, bi bilo obokanje eno prvih (poleg Durhama, Speyerja in morda Lessaya) v srednjem veku. Severna stran sobe ima več manjših okenskih odprtin s poševno odrezanimi podboji za boljšo osvetlitev. Prostor je bil nad nekdanjo spalnico.
Kapela 30 sveč uredi
Vzhodno od prostora za garderobo menihov, pod severno prečno cerkveno ladjo, se nahaja kapela tako imenovanih 30 sveč, navadna gradnja iz 11. stoletja v zgodnji romanski obliki.
Notre-Dame-sous-Terre = uredi
Enostavna stara samostanska cerkev iz 10. stoletja, ki ni bila primerna za koncept načrta za novo stavbo, vendar je ni bilo treba, zaradi svoje funkcije kot cerkev, v času gradnje porušiti. Zato se nahaja med sredino in spodnjo ravnijo. Po zaključku nove opatijske cerkve je bila celotna soba zapolnjena in so jo odkrili šele v 19. stoletju in izpraznili. Sedanji prostor je razdeljen z močnimi osrednjimi stebri v dve ladji, v vsaki stoji oltar na vzhodnem koncu.
Kapela Sv. Martina uredi
Enoladijska in povsem neokrašena zgodnje romanska kapela je bila zgrajena v 11. stoletju in se nahaja na južnem delu prečne cerkvene ladje. Za oltarjem je majhno vzhodno okno, ki daje le skromno svetlobo.
Tekalna steza in vzpenjača uredi
Za gradnjo Merveille je služila srednjeveška nagnjena ravnina, na kateri so s pomočjo tekalne lesene steze na kolesih vozili gradbeni material (opeka, malta, les, skrilavec, železo, svinec, itd), kot tudi orodje in pohištvo iz vznožja gore. Današnje pogonsko kolo izvira iz zgodnjega 19. stoletja in je povezano z vitlom za prevoz nagnjenega dvigala. Ali je bil podoben tekač v srednjem veku (kot je verjetno) ali pa so težka bremena dvigali moški z vrvmi in mišično močjo, ni znano.
Kripta debelih stebrov uredi
Gradnja poznogotske kripte se je začela leta 1446, ki se je redko uporabljala zaradi prevladujoče teme. S svojimi ogromnimi okroglimi stebri brez kapitelov, vendar z lepo profiliranimi poznogotskimi rebri se zdi, da rastejo iz stebrov kot veje in nosijo težo zgornjega, tudi poznogotskega, vendar veliko bolj fino izdelanega kora opatijske cerkve.
Cisterna uredi
Za korom kripte je cisterna za shranjevanje deževnice, ki so jo zbirali s streh kora in opatijske cerkve. V zalivu Mont-Saint-Michel, čeprav ima dovolj dežja, nikoli ni dobil cisterne na vrhu gore. Kopanje vodnjaka skozi trdo skalo bi bilo predrago, prav tako pa bi verjetno našli le slano vodo.
Viteška dvorana uredi
Tako imenovana Viteška dvorana iz zgodnjega 13. stoletja, je verjetno nekdanji skriptorij samostana. V poznem srednjem veku je postal kot tak neuporaben, zaradi izuma tiska. Velik 26 x 18 m, je bil prostor s tremi stebri razdeljen v štiri dele in opremljen z lepim rebrastim obokom. Soba s svojima dvema velikima stenskima kaminoma je bil kasneje verjetno dejansko bolj reprezentativen in / ali služil kot sprejemna dvorana. Nad viteško dvorano je
Dvorana za goste uredi
Vzhodno od viteške dvorane in nad dvorano miloščine je prostor, ki ga šest vitkih stebrov deli v dve 35-metrski ladji za goste z dvema velikima kaminoma v južni steni in lepo rebrastim obokom. kadar so potekale pogostitve, je bila dvorana razdeljena na dva dela s preprogo kot zaveso. Del pa je služil kot kuhinja, del pa kot jedilnica.
Stavba opatije - spodnji nivo uredi
Funkcija izvirnih značilnosti prostorov v kleti je zelo nejasna. Zelo verjetno je, da so bili tu v prvi fazi nameščeni vsi potrebni objekti samostana: kapiteljska dvorana, hodnik, spalnice in refektorij. Potem ko so bile dokončane višje ravni, so kletne prostore namenili za druge namene.
Kripta Aquilon uredi
Zelo preprosta, z močnimi prečnimi loki, križno obokana, poimenovana po bogu Aquilonu, kripta sega v začetek 11. stoletja in se naslanja na debele monolitne stebre z lepimi kapiteli. Območje se je dolgo uporabljalo kot bolnišnica. Zgoraj je garderoba menihov.
Dvorana miloščine uredi
Dvoladijska dvorana za miloščino se je uporabljala skoraj vsak dan več stoletij kot jedilnica in spalnica za prihajajoče romarje, med katerimi bi lahko bili tudi berači in so dovolj pogosto prišli z zadnjimi močmi. Zato so bili tu tudi bolničarji samostana. Zgoraj je soba za goste.
Klet (shramba) uredi
Vsak srednjeveški samostan je potreboval prostor za shranjevanje potrebščin in trajnih dobrin vseh vrst (vino, moka, olje, sir, maslo, suho sadje, posušene ribe, itd). Prav tako korenasto zelenjavo (korenje, zelena, črni koren, itd) shranjeno v zabojih, napolnjenih z zemljo za čez zimo. Zaloge so običajno dostavljali kmetje in ribiči iz okolice in jih potegnili skozi veliko okno v severni steni "Merveille". Tik ob njej je bil vrt, vendar so ga res uporabljali in vzdržuvali le v srednjem veku. Enostavna, s tremi ladjami, ima shramba kvadratne zidane stebre, na katerih počiva trden banjast obok. Nad kletjo za shranjevanje je Viteška dvorana.
Oprema uredi
Od nekdanje bogate notranjosti samostana je malo ohranjenega, kar je posledica ropanja in uničevanja v času francoske revolucije. Zgornji prostori so večinoma brez pohištva ali tapet. Nekateri reliefi iz apnenca, narejeni leta 1547, so ohranjeni.
Orgle uredi
Orgle v opatijski cerkvi so bile zgrajene leta 1965, izdelala jih je družba Beuchet-Debierre v južni prečni ladji. Imajo dva manuala in pedala ter 23 registrov. Instrument je na električni pogon. [4]
Pomen uredi
Opatija Mont-Saint-Michel je eden največjih ohranjenih arhitekturnih kompleksov evropskega srednjega veka in nedvomno eden izmed najbolj znanih in najbolj obiskanih spomenikov na svetu. Zgradbe samostanskega hriba nudijo vpogled v kompleksnost nalog srednjeveškega samostana, ki so sicer v Franciji, zaradi raznolikega uničenja med in po času revolucije, vidne samo v nekdanjem cistercijanskem samostanu Fontenay (Burgundija).
Sklici uredi
- ↑ »Notice #PA00110460«. base Mérimée, ministère français de la Culture.
- ↑ »Abbaye du Mont-Saint-Michel - Centre des monuments nationaux«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2013. Pridobljeno 6. aprila 2015.
- ↑ Les sites touristiques en France Arhivirano 2012-05-05 na Wayback Machine. Source : Ministère de la Culture et de la Communication / Direction Générale des Patrimoines / Département des études, de la prospective et des statistiques : mémento du tourisme 2011
- ↑ Informacije o orglah
Literatura uredi
- Jacques Cailleteau (Hrsg.): Le Mont-Saint-Michel. Histoire & Imaginaire; Caisse nationale des monuments historiques et des sites. Editions du patrimoine, Paris 1998, ISBN 2-85822-223-1
- Claude Quétel (Text), Jean Bernard (Fotos): Der Mont-Saint-Michel. Theiss-Verlag, Stuttgart 2005, ISBN 3-8062-1964-8
Zunanje povezave uredi
