Mokoš

Praslovanska boginja plodnosti, zaščitnica žensk, Perunova žena.

Mokoš
boginja predenja, tkanja, ženskih opravil, plodnosti
Obec Mokošín- Bohyně Mokoš.jpg
Leseni kip na Češkem
Letni časpomlad in poletje
Danpetek
PartnerPerun, Veles
Ustrezniki
Rimski ustreznikTerra, Minerva ali Junona[navedi vir]
Krščanski ustreznikParaskeva, Marija

Njen kult, ki se je dolgo ohranil, je bil predvsem pri vzhodnih Slovanih povezan z ovčarstvom in prejo. Severni Rusi so jo slavili še v začetku 20. stoletja. Prvotno je bila Mokoš zaščitnica žensk, materinstva in ženskih opravil v hiši. Po eni strani je bila povezana z ogenjem in bliskom, po drugi pa z vodo. [1]

Sledovi imena Mokoš so danes ohranjeni v toponimih, npr. v Sloveniji nanj spominja vas Makoše pri Ribnici (vas je zgodovinsko poznana tudi kot Makoša ali Makoš) in potok Mokoš v Prekmurju. Na Hrvaškem je v bližini Reke poznana vas Mokošica, pri Dubrovniku vas Makoše. V Bosni in Hercegovini se v bližini vasi Ravno nahaja hrib, poimenovan Mukušina. Južno od Mostarja leži hrib Mukoša. Podobno kot slovenski potok Mokoš pa se vas blizu Zagreba imenuje Mokos.[2]

ViriUredi

  1. Leksikon mitologije, DZS, Ljubljana, 1997
  2. Češarek, Domen (24.5.2017). "Mala gora pri Ribnici – mitološko izročilo v prostoru (Mala Gora (Little Mountain) by Ribnica – Cosmic myth in mythical landscape)" (PDF). Studia mythologica Slavica.