Mokoš

slovanska boginja plodnosti

Praslovanska boginja plodnosti, zaščitnica žensk, Perunova žena.

Mokoš
boginja predenja, tkanja, ženskih opravil, plodnosti
Leseni kip na Češkem
Letni časpomlad in poletje
Danpetek
PartnerPerun, Veles
Ustrezniki
Rimski ustreznikTerra, Minerva ali Junona[navedi vir]
Krščanski ustreznikParaskeva, Marija

Njen kult, ki se je dolgo ohranil, je bil predvsem pri vzhodnih Slovanih povezan z ovčarstvom in prejo. Severni Rusi so jo slavili še v začetku 20. stoletja. Prvotno je bila Mokoš zaščitnica žensk, materinstva in ženskih opravil v hiši. Po eni strani je bila povezana z ognjem in bliskom, po drugi pa z vodo. [1]

Sledovi imena Mokoš so danes ohranjeni v toponimih, npr. v Sloveniji nanj spominja vas Makoše pri Ribnici (vas je zgodovinsko poznana tudi kot Makoša ali Makoš) in potok Mokoš v Prekmurju. Na Hrvaškem je v bližini Reke poznana vas Mokošica, pri Dubrovniku vas Makoše. V Bosni in Hercegovini se v bližini vasi Ravno nahaja hrib, poimenovan Mukušina. Južno od Mostarja leži hrib Mukoša. Podobno kot slovenski potok Mokoš pa se vas blizu Zagreba imenuje Mokos.[2]

  1. Leksikon mitologije, DZS, Ljubljana, 1997
  2. Češarek, Domen (24. maj 2017). »Mala gora pri Ribnici – mitološko izročilo v prostoru (Mala Gora (Little Mountain) by Ribnica – Cosmic myth in mythical landscape)« (PDF). Studia mythologica Slavica.