Minerva (mitologija)

Kip Minerve iz Louvra

Minerva je bila v rimski mitologiji boginja vojne in zavetnica obrtnikov.

Minervo so v Rimu povezali v triado skupaj z Junono in Jupitrom. Predstavljala je vzvišeno misel, književnost, glasbo in likovno umetnost, modrost in razum, njen simbol je sova. Enačili so jo z grško Ateno in kmalu ni bilo več mogoče razločiti njenih rimskih atributov. Svoja svetišča je imela na rimskih gričih Kapitolu, Eskvilinu in Aventinu.

Etruščanska MinervaUredi

Ime Minerva je verjetno prevzeto od Etruščanov, ki so jo imenovali Menrva. V etruščanski mitologiji je bila Menerva boginja modrosti, vojne, umetnosti, šole in trgovine. Bila je dvojnica grške Atene in rimske Minerve. Kot Atena, je bila Menerva rojena iz glave njenega očeta Tinija.

Njeno ime vsebuje mn- koren, ki se povezuje s pomnenjem. Grško Mnemozinu (μνημοσύνη) in mnestis (μνῆστις): pomnenje, spominjanje, spomin. Rimljani so morda zamenjali njeno tuje ime s svojo besedo mens, ki pomeni 'um', ker je bil eden od aspektov Minerve kot boginje ne samo vojni ampak tudi intelektualni. Minerva je rimsko ime za Ateno, boginjo modrosti in deviškosti. Prav tako jo prikazujejo kot sovo.

Minervin kult v RimuUredi

Menrva je bila del svete triade s Tinijem in Uni pri Etruščanih, enako kot rimska triada Jupiter-Junona-Minerva. Minerva je bila hči Jupitra.

Kot Minerva Medica, bila je boginja medicine in zdravnikov. Kot Minerva Achaea so jo častili v Luceriji v Apuliji, kjer so v njenem templju hranili darove in roke Diomede.[2][3]

 
Glava "Sulis-Minerve" najdena v ruševinah rimskih term v Bathu

Ovid imenuje Minervo boginjo tisoč del. Minervo so častili širom po Italiji, samo v Rimu pa je dobila vojne oznake. Prav tako so jo častili po cesarstvu, kot na primer v Britaniji, kjer so jo primerjali z boginjo modrosti Sulis.

Rimljani su slavili njen festival od 19. do 23. marca, ki se je imenoval Quinquatria, peti po marčevskih idah, devetnajsti po prazniku obrtnikov. Manjšo različico, Minusculae Quinquatria, so slavili na junijske ide, 13. junija, flavtisti, ki so bili posebej koristni v religiji. Leta 207. pr. n. št. je bil ustanovljen ceh pesnikov in igralcev zaradi molitvenih darov v Minervinem templju na Aventinskem griču. Med ostalimi člani je v cehu deloval Livij Andronik. Aventinski Minervin tempelj je bil pomemben center umetnosti velik del srednjega obdobja Rimske Republike.