Mošćenice

naselje na Hrvaškem

Mošćenice so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Mošćenička Draga; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Mošćenice
Mošćenice se nahaja v Hrvaška
Mošćenice
Mošćenice
Geografska lega na Hrvaškem
45°13′N 14°15′E / 45.217°N 14.250°E / 45.217; 14.250Koordinati: 45°13′N 14°15′E / 45.217°N 14.250°E / 45.217; 14.250
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
ObčinaMošćenička Draga
Nadm. višina
184 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno310
Poštna številka
51417 Mošćeniška Draga
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Lega uredi

Staro naselje leži na jugovzhodni obali Istre 8 km južno od Lovrana na izpostavljeni legi okoli 180 m visoko nad Mošćeniško Drago od koder vodi 2,5 km dolg odcep stranske ceste. Zaradi ohranjene sredozemske arhitekture in izjemnega razgleda na Kvarnerski zaliv so Mošćenice zelo priljubljen izletniški cilj. Urejeno stopnišče povezuje staro naselje s peščeno plažo v Mošćeniški Dragi.[1]

Zgodovina uredi

 
Mošćenice - habsburški grb nad mestnimi vrati

V starih listinah se kraj z današnjim imenom prvič omenja leta 1374 kot samostojna komuna v lasti kastavskih gospodov. Mestece je ohranilo podobo srednjeveškega utrjenega naselja s starimi hišami in grajskim stolpom. V naselje je mogoče priti samo skozi še edina ohranjena mestna vrata nad katerimi je bil pri rekonstrukciji leta 1634 vklesan habsburški grb. V labirintu ozkih in strmih uličic je edini raven prostor glavni trg z baročno cerkvijo. Prejšnjo srednjeveško cerkev so preuredili in povečali, današnjo podobo pa je dobila leta 1794. Na glavnem oltarju so marmorne skulpture padovskega kiparja J. Contierija iz začetka 18. stoletja. Korske klopi in plastike v lapidariju pa so iz začetka 17. stoletja. V cerkvi je etnografska muzejska zbirka z ohranjenim več kot 300 let starim mlinom za izdelavo oljčnega olja, imenovanga toš.[2]

Demografija uredi

Pregled števila prebivalcev po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
279 224 403 386 399 452 236 203 310 313 330 304 303 325 310

Slici in opombe uredi

  1. Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003
  2. Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Viri uredi

  • Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi uredi