Kastav

Kastav (-stva) je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.

Kastav
Kastav6.JPG
Kastav se nahaja v Hrvaška
Kastav
Kastav
Geografska lega na Hrvaškem
45°22′21.25″N 14°20′56.33″E / 45.3725694°N 14.3489806°E / 45.3725694; 14.3489806Koordinati: 45°22′21.25″N 14°20′56.33″E / 45.3725694°N 14.3489806°E / 45.3725694; 14.3489806
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
MestoKastav
Nadm. višina
378 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno2.037
Poštna številka
51215 Kastav
Vir: Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. (kjer ni drugače navedeno).

LegaUredi

Kastav leži na dominantni vzpetini ob severnem robu kvarnerskega zaliva ter je središče širšega reškega mestnega območja, čeprav se je zgodovinsko zmeraj gledal kot del Istre. Stari del mesta stoji na 378 m visokem griču 10 km severozahodno od Reke, ter je že dolgo priljubljena izletniška točka.

ZgodovinaUredi

Sedanje naselje se je najverjetneje razvilo na lokaciji nekdanjega japodskega prazgodovinskega naselja ter na rimskih in bizantinskih utrdbah. V začetku 7. stoletja so kraj naselili Slovani. V srednjem veku je bil Kastav središče Kastavske gospode, ki sta ji pripadala še Mošćenice in Veprinac, ter središče hrvaške upravne, cerkvene in kulturne tradicije. Mesto je bilo v srednjem veku obdano z obrambnim zidom z več obrambnimi stolpi, od katerih so nekateri še deloma ohranjeni. Na južnem dostopu v mesto še danes stojijo utrjena mestna vrata, skozi katera vodi pot do trga Lokovina (Kapitanova lokev), kjer stojijo gotska cerkev sv. Trojstva, postavljena v 15. stoletju, hiša mestnega kapitana, mestna loža iz leta 1521 in vodni rezervoar z napisom, vklesanim na kamniti ograji, s katerim oznanjajo, da so tu leta 1666 zaradi prevelikih dajatev utopili kapitana Morellija. Baročna župnijska cerkev sv. Jelene s prosto stoječim zvonikom ima klopi iz 17. stoletja, baročni oltar in krstilnica pa sta iz 18. stoletja.[1]

V drugi polovici 15. stoletja je nastal tako imenovani Kastavski statut, ki je urejal življenje v mestu. V Kastvu je bilo pomembno središče hrvaškega narodnega preporoda v Istri, leta 1866 je bila tu odprta prva hrvaška knjižnica s čitalnico v Istri, 1870 prvi istrski tabor, 1886 pa je bil odprt Narodni dom. Do vojaškega zloma Avstro-Ogrska je bil Kastav v sestavu avstrijske pokrajine Istre. Z rapalsko pogodbo je mesto pripadalo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, med letoma 1922 do 1929 je bilo del Ljubljanske pokrajine, od 1929 pa del Savske banovine. [2]

DemografijaUredi

Pregled števila prebivalcev po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1032 1016 952 1028 1084 1172 1136 1233 748 799 776 766 822 930 2037

Sklici in opombeUredi

  1. Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
  2. Hrvatska enciklopedija . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

ViriUredi

  • Longyka, Primož; et al. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudiUredi