Michel Ney
Michel Ney, francoski maršal in plemič, * 10. januar 1769, Saarlouis, Posarje, † 7. december 1815, Pariz.
Maršal cesarstva Michel Ney Vojvoda Elchingena, knez Moskve | |
---|---|
![]() | |
Vzdevek | Le Rougeaud, le Brave des Braves |
Rojstvo | 10. januar 1769[1][2][…] Saarlouis[d], Tri knezoškofije[d], Kraljestvo Francija |
Smrt | 7. december 1815[4][1][…] (46 let) Pariz, burbonska restavracija[d][5] |
Kraj pokopa | Pokopališče Père Lachaise, Pariz, Francija |
Pripadnost | ![]() ![]() ![]() ![]() restavracija Bourbonov ![]() |
Rod/ | francoska armada |
Aktivna leta | 1787–1815 |
Čin | maršal cesarstva |
Poveljstva | VI. korpus Grande Armée III. korpus Grande Armée |
Oboroženi konflikti | Vojna Prve koalicije
Vojna Druge koalicije
Vojna Tretje koalicije
Vojna Četrte koalicije
Polotoška vojna
Francoska invazija na Rusijo
Vojna šeste koalicije
Stodnevna vojna
|
Priznanja | • maršal cesarstva • knez Moskve • vojvoda Elchingena • Veliki križ Legije časti • komandant Reda železne krone • napis imena pod Slavolokom zmage |
Podpis |
Življenjepis
urediSin obrtnika (sodar) je 1787 vstopil v francosko vojsko kot huzar. Zaradi svoje hrabrosti je hitro napredoval (npr. med bitko narodov je osebno vodil napad francoske težke konjenice). 1792 je postal poročnik, 1799 divizijski general in maršal 1804. Poleg vojaškega napredovanje je od Napoleona prejel še dva plemiška naziva: vojvoda elšingenski (6. junij 1808, za zasluge med francosko revolucionarno vojsko) in princ Moskve (25. marec 1813, zaradi zaslug med ruskim pohodom).
Po prvem Napoleonovemu padcu ga je v službo sprejel novopostavljeni kralj Ludvik XVIII. Ko so ga poslali, da aretira vračajočega Napoleona, je spet zamenjal stran in prevzel poveljstvo dela njegove vojske med bitko za Quatre-Bras in bitko narodov.
Ko je bil Napoleon premagan in spet poslan v izgnanstvo, je kralj ustanovil posebno maršalsko sodišče, ki ga je zaradi izdaje obsodilo na smrt (čeprav ne soglasno). Usmrčen je bil blizu luksemburških vrtov (Pariz). Zavrnil je prevezo za oči in kot poslednjo čast so mu dovolili, da je poveljeval strelskemu vodu, ki ga je usmrtil.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 SNAC — 2010.
- ↑ 2,0 2,1 Kurtz H. Encyclopædia Britannica
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Ней Мишель // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.