Michael Radaković

avstrijski fizik (1866–1934)

Michael Radaković[a] [míhael radáković], avstrijski fizik, * 25. april 1866, Gradec, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 16. avgust 1934, Gradec.

Michael Radaković
Rojstvo25. april 1866({{padleft:1866|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2]
Gradec[1][2]
Smrt15. avgust 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2] (68 let)
Gradec[1]
Bivališče
NarodnostAvstrija avstrijska
Alma mater
DisertacijaBerechnung des Höhenwinkels unter Berücksichtigung der sphäroidischen Gestalt der Erde (Izračun višinskega kota ob upoštevanju sferoidne oblike Zemlje)[3] (1888)
Mentor doktorske
disertacije
Poznan po
Otroci

Radaković je najbolj znan po svojih raziskavah na področju balistike, cenjen pa je bil po svojih poskusih z izstopno hitrostjo izstrelkov.[5][6]


Življenje in delo

uredi

Od leta 1884 je študiral fiziko in matematiko na Univerzi v Gradcu. Med tamkajšnjim študijem so nanj vplivali filozofski nauki Alexiusa Meinonga (1853–1920). Doktoriral je leta 1888.[3] Po študiju v Gradcu je nadaljeval izobraževanje v Berlinu, kjer sta bila med drugimi njegova profesorja Hermann von Helmholtz in Gustav Robert Kirchhoff. Habilitacijo je dosegel na Univerzi v Innsbrucku, kjer je leta 1902 postal izredni profesor.

V letu 1906 je nadomestil Stefanovega asistenta (1890–1891) Ottokarja Antona Aloisa Tumlirza (1856–1927) kot predstojnik katedre za teoretično fiziko na Univerzi v Černovicah. Leta 1915 se je vrnil v Gradec, kjer je nasledil Antona Wassmutha (1844–1927) kot profesor teoretične fizike. Med letoma 1924–25 je bil dekan fakultete za znanost. Po smrti je njegovo mesto v Gradcu prevzel Erwin Schrödinger (1887–1961).

Njegova sinova Theodor Radaković in Konstantin Radaković sta postala profesorja na graški univerzi, Theodor za matematiko in Konstantin za filozofijo.

Bibliografija

uredi
  • ——— (1888). Berechnung des Höhenwinkels unter Berücksichtigung der sphäroidischen Gestalt der Erde [Izračun višinskega kota ob upoštevanju sferoidne oblike Zemlje] (doktorska disertacija). Univerza v Gradcu – prek Knjižnica Univerze v Gradcu | unipub.uni-graz.at.
  • ——— (1913). Die Grundlagen der Galilei-Newton'schen Mechanik [Osnove Galileo-Newtonove mehanike]. Annalen der Naturphilosophie (diplomska naloga). Zv. XI.

Priznanja

uredi

Max Planck je leta 1917 Radakovića predlagal za Nobelovo nagrado za fiziko.[7]

Radaković je bil od leta 1930 v fizikalnem razredu član Nemške akademije znanosti Leopoldina v Halleju.[8]

Opombe

uredi
  1. Tudi Radakovic, Radakowic[4]:35 in Radakovič.

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #127691979 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 2,2 Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  3. 3,0 3,1 Radaković (1888).
  4. Götschl (1992).
  5. Scientists and mathematicians in Czernowitz University by Robert Rosner
  6. Minutes of proceedings of the Institution of Civil Engineers, Volume 148, Part 2 by Institution of Civil Engineers (Great Britain)
  7. »Nomination Archive | Michael Radakovic«, nobelprize.org (v angleščini), Nobelova nagrada, pridobljeno 24. oktobra 2024
  8. »| Michael Radakovic«, leopoldina.org (v nemščini), Nemška akademija znanosti Leopoldina, pridobljeno 24. oktobra 2024

Zunanje povezave

uredi