Izobutan
Izobutan (i-butan), znan tudi kot metilpropan, je kemična spojina s formulo C4H10, izomer butana. To je najenostavnejši alkan s terciarnim ogljikom. Zaskrbljenost nad tanjšanjem ozonskega plašča zaradi freonov je vodila k povečani uporabi izobutana kot plina za hladilne sisteme, zlasti v domačih hladilnikih in zamrzovalnikih ter za potisni plin v sprejih. Če se uporablja kot hladilno ali potisno sredstvo, je izobutan znan tudi kot R-600a. Nekateri prenosni hladilniki uporabljajo mešanico izobutana in propana, običajno v razmerju 80:20. Izobutan se uporablja tudi kot surovina v kemični industriji, na primer v sintezi izooktana.[2]
| |||
| |||
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| IUPAC ime
2-Methylpropane[1]
| |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
| 1730720 | |||
| ChEBI | |||
| ChemSpider | |||
| ECHA InfoCard | 100.000.780 | ||
| EC število |
| ||
| Število E | E943b (glazing agents, ...) | ||
| Gmelin | 1301 | ||
| KEGG | |||
PubChem CID
|
|||
| RTECS število |
| ||
| UNII | |||
| UN število | 1969 | ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
| Lastnosti | |||
| C4H10 | |||
| Molska masa | 58,12 g·mol−1 | ||
| Videz | Colorless gas | ||
| Vonj | Odorless | ||
| Gostota | 2.51 mg mL−1 (at 15 °C, 100 kPa) | ||
| Parni tlak | 204.8 kPa (at 21 °C) | ||
| kH | 8.6 nmol Pa−1 kg−1 | ||
| Termokemija | |||
| Specifična toplota, C | 96.65 J K−1 mol−1 | ||
Std tvorbena
entalpija (ΔfH⦵298) |
−134.8–−133.6 kJ mol−1 | ||
Std sežigna
entalpija (ΔcH⦵298) |
−2.86959–−2.86841 MJ mol−1 | ||
| Nevarnosti | |||
| GHS piktogrami | 
| ||
| Opozorilna beseda | Pozor | ||
| H220 | |||
| P210 | |||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
| Plamenišče | -83 °C | ||
| Meje eksplozivnosti |
1.4–8.3% | ||
| Sorodne snovi | |||
| Sorodno alkane | Isopentane | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Njegova številka je ZN UN 1969. Izobutan je R skupina za aminokislino levcinom.
Nomenklatura uredi
Izobutan je ime, ki ga je Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) v svojih 1993 Priporočila za nomenklaturo iz organske kemije.[3] Ker je najdaljša neprekinjena veriga v izobutan dolga le tri atome ogljika, sistematično ime je 2-metilpropan. Število (2 -) ni potrebna, ker je mogoča le v metilpropanu.
- Izomera butana
-
n-butan -
Izobutan (metilpropan)
Uporaba uredi
Izobutan se uporablja kot hladilno sredstvo.[4] Uporaba v hladilnikih se je začela leta 1993, ko je Greenpeace predstavil projekt Greenfreeze v sodelovanju z nemškim podjetjem Foron.[5] Mešanice s čistim, suhim »izobutanom« (R-600a) imajo zanemarljiv vpliv na tanjšanje ozonskega plašča in zelo nizek potencial za globalno segrevanje (3,3-kratna vrednost ogljikovega dioksida) in lahko služijo kot funkcionalen nadomestek R-12, R-22, R-134a in drugih klorofluoroogljkovodikov ali fluorirani ogljikovodikov kot posrednikov v konvencionalni nepremični opremi za hlajenje in klimatizacijo.
V Chevron Phillips uporabljajo postopek za izdelavo polietilena velike gostote (HDPE), kjer se izobutan uporablja kot razredčilo.[6]
Izobutan se uporablja tudi za ustvarjanje pritiska v pločevinkah.
Uporaba kot hladilno sredstvo uredi
Izobutan je eksploziven. Uporaba izobutana kot hladilno sredstvo v domačih hladilnikih je potencialno nevarno. O več eksplozijah hladilnika so poročali v Združenem kraljestvu; sumijo, da jih je povzročilo uhajanje izobutana v hladilniku, ki ga je vnela iskra na električni napeljavi.[7][8][9][10][11][12][13][14]
Sklici in opombe uredi
- ↑ »ISOBUTANE - Compound Summary«. PubChem Compound. USA: National Center for Biotechnology Information. 16. september 2004. Identification and Related Records. Pridobljeno 5. marca 2012.
- ↑ »Patent Watch, July 31, 2006«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2007. Pridobljeno 13. maja 2013.
- ↑ Panico, R.; Powell, W.H., ur. (1994). A Guide to IUPAC Nomenclature of Organic Compounds 1993. Oxford: Blackwell Science. ISBN 0-632-03488-2. http://www.acdlabs.com/iupac/nomenclature/93/r93_679.htm
- ↑ »European Commission on retrofit refrigerants for stationary applications« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19. julija 2008. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
- ↑ Stafford, Edwin R.; Hartman, Cathy L. (2001). »Greenpeaces Greenfreeze Campaign Hurdling : Competitive Forces in the Diffusion of Environmental Technology Innovation«. V Green, Ken; Groenewegen, Peter; Hofman, Peter S. (ur.). Ahead of the Curve : Cases of Innovation in Environmental Management. Springer Science+Business Media. str. 107–132. ISBN 9780792368045.
- ↑ Whiteley, Kenneth S. »Polyethylene«. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a21_487.pub2.
- ↑ Bingham, John (1. september 2009). »Exploding fridges: ozone friendly gas theory for mystery blasts«. The Daily Telegraph. London. Pridobljeno 5. maja 2010.
- ↑ »U.S. EPA hydrocarbon-refrigerants FAQ«. Epa.gov. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
- ↑ »MACS bulletin: hydrocarbon refrigerant usage in vehicles« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. januarja 2011. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
- ↑ »Society of Automotive Engineers hydrocarbon refrigerant bulletin«. Sae.org. 27. april 2005. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
- ↑ »Saskatchewan Labour bulletin on hydrocarbon refrigerants in vehicles«. Labour.gov.sk.ca. 29. junij 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2009. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
- ↑ »Queensland (Australia) government warning on hydrocarbon refrigerants« (PDF). Energy.qld.gov.au. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 17. decembra 2008. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
- ↑ »New South Wales (Australia) Parliamentary record, 16 October 1997«. Parliament.nsw.gov.au. 16. oktober 1997. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2009. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
- ↑ »New South Wales (Australia) Parliamentary record, 29 June 2000«. Parliament.nsw.gov.au. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2005. Pridobljeno 29. oktobra 2010.