Metanol

Metanol je spojina s formulo CH3OH, najenostavnejši alkohol, ki je pri sobnih pogojih lahko hlapna, brezbarvna in vnetljiva kapljevina, s podobno, a nekoliko slajšo aromo kot etanol.[5]

Metanol
skeletna formula metanola z dodanimi nekaterimi eksplicitnimi vodiki
prostorski model metanola
stereo skeletna formula metanola z dodanimi vsemi eksplicitnimi vodiki
model metanola
Imena
Sistematično ime
metanol[1]
Druga imena
hidroksimetan
metilni alkohol
metil hidrat
metilni hidroksid
metilol
lesni alkohol
Identifikatorji
3D model (JSmol)
3DMet
1098229
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.000.599
EC število
  • 200-659-6
Gmelin 449
KEGG
MeSH Methanol
RTECS število
  • PC1400000
UNII
UN število 1230
Lastnosti
CH4O
Molska masa 32,04 g·mol−1
Videz brezbarvna kapljevina
Gostota 0,7918 g/cm3
Tališče −97,6 °C (−143,7 °F; 175,6 K)
Vrelišče 64,7 °C (148,5 °F; 337,8 K)
log P -0,69
Parni tlak 13,02 kPa (pri 20 °C)
Kislost (pKa) 15,5[2]
Lomni količnik (nD) 1,33141[3]
Viskoznost 5,9×10−4 Pa s (pri 20 °C)
Dipolni moment 1,69 D
Nevarnosti
Gorljivo Hazard T.svg T
R-stavki (zastarelo) R11, R23/24/25, Predloga:R39/23/24/25
S-stavki (zastarelo) (S1/2), S7, S16, S36/37, (S45)
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 3: Liquids and solids that can be ignited under almost all ambient temperature conditions. Flash point between 23 and 38 °C (73 and 100 °F). E.g. gasolineHealth code 1: Exposure would cause irritation but only minor residual injury. E.g. turpentineReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no codeNFPA 704 four-colored diamond
3
1
0
Plamenišče 11–12 °C
Meje eksplozivnosti
36%
Sorodne snovi
Sorodne snovi metanetiol

silanol

Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Spojina nastaja naravno kot stranski produkt anaerobnega metabolizma nekaterih bakterij, zato je v majhnih količinah prisoten v obliki hlapov v ozračju. V preteklosti so ga pridobivali s suho destilacijo lesa, zato je dobil ljudsko ime »lesni alkohol«, danes pa ga industrijsko pridobivajo predvsem z reakcijo ogljikovega oksida in vodika, katalizirano z zmesjo bakra in cinkovega ter aluminijevega oksida:

CO + 2 H2 → CH3OH

V prisotnosti kisika oksidira (zgori) v ogljikov dioksid in vodo:

2 CH3OH + 3 O2 → 2 CO2 + 4 H2O

Največji delež metanola uporabljamo v proizvodnji formaldehida, v manjši meri pa kot gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem (neposredno ali pretvorjenega v biodizel), topilo in antifriz.

V človekovih prebavilih se metabolizira v mravljinčno kislino in njene soli, ki so strupene za osrednje živčevje, lahko povzročijo oslepitev ali celo nezavest in smrt. Industrijskemu etanolu za domače potrebe (razkuževanje ipd.) zato proizvajalci dodajajo metanol, da bi preprečili uživanje in se izognili regulacijam za alkoholne pijače. Taki zmesi pravimo denaturirani alkohol.

Sklici in opombeUredi

  1. "Methanol". The PubChemProject. USA: National Center for Biotechnology Information.
  2. Ballinger, P.; Long, F.A. (1960). "Acid Ionization Constants of Alcohols. II. Acidities of Some Substituted Methanols and Related Compounds". J. Am. Chem. Soc. 82 (4): 795–798. doi:10.1021/ja01489a008.
  3. Refractive index of Methanol, CH3OH (MeOH) [LIQUIDS] - RefractiveIndex.INFO
  4. "The Emergency Response Safety and Health Database: Systematic Agent: METHANOL". Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno dne 26.8.2009.
  5. National Institute for Occupational Safety and Health (22.8.2008). "The Emergency Response Safety and Health Database: Methanol". Pridobljeno dne 17.3.2009.

Zunanje povezaveUredi

  Več gradiva o temi Methanol v Wikimedijini zbirki