Mesapščina

Mesapščina ali mesapski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapov v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).

Mesapščina
PodročjeItalijanska dežela Apulija
Obdobjedokazano med 6. in 1.stoletjem[1]
indoevropski
  • Mesapščina
Jezikovne kode
ISO 639-3cms
Seznam Linguist
cms
Glottologmess1244[2]
{{{mapalt}}}
Messapic=Mesapščina

Jezikoslovna uvrstitevUredi

Mesapščina predstavlja samostojno vejo indoevropske jezikovne družine. Nekateri jezikoslovci jo povezujejo z ilirščino in domnevajo, da so mesapski jezik v južno Italijo v predzgodovinski dobi ponesli ilirski priseljenci[3]. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen.[4]

Mesapski napisiUredi

Napisi v mesapščini so iz obdobja med 6. in 1. stoletjem pr. n. št. Pisani so v mesapski pisavi, ki izhaja iz grškega alfabeta. O mesapskem jeziku ni znanega mnogo, ker je večina napisov zelo kratkih in se v glavnem sestojijo iz osebnih imen.

 
Mesapska pisava
Primer mesapščine Prevod Vir
Staboos Šonetθihi Dazimaihi beileihi 'Od Stabuas Šonetius, sin od Dazimasa ' [5]
kla(o)hi Zis Venas 'Poslušaj, Zeusa in Venaso' [6]
klohi Zis den θavan 'Poslušaj, Zeusa, ta javni glas' [7]
θotoria marta pido vastei basta venian aran 'ϴotoria Marta je dala njeno mesto ali polje k mestu Baste' [8]

Primerjava besedUredi

Ime italijanskega mesta Brindisi (latinsko Brundisium, starogrško Brentesion) izvira iz prvotno mesapskega imena Brention.

mesapska beseda sorodne vzporednice v drugih indoevropskih jezikih
Bréntion (mesapsko bréndon, bréntion) (Brindisi) albansko bri, brî (množina brirë, brinë) 'rog; jelenovo rogovje' [< pozno praalbansko *brina < zgodnje praalbansko *brena][9], švedsko brinde 'los', latvijsko briêdis 'srna'[10].
Menzana = "žrebec" alb. mëz 'žrebec' (< praalbansko *mandja), srvnem. menz 'neplodna krava', lat. mannus 'majhen galski konj'[11][12]
Penkaheh = "pet" Norveški jezikoslovec Alf Torp je v tej besedi prepoznal mesapski števnik 'pet', iz ide. *penkwe- 'pet' (prim. litv. penki, alb. pesë 'pet')
Apa = "od" alb. pa (< praalbansko *apa) 'brez', gr. apó, skt. ápa[13]
Bilia = "hči" lat. filia, alb. bijë (< starejše bilë)[13]
Ba = "ne" gr. , skt. , alb. ma, me ,mos
Ner = "človek" alb. njer [14]
Rhīnós = "megla, oblak" alb. re, ren[14]
Bàrka = "trebuh" alb. bark [15]
Biles/Bilihi = "sin" alb. bir, bilj-bij, lat. filius [16]
Aran = "polje" alb. are, ara[17]
Veinam = "sam" alb. vete[18]
Klaohi/Klohi = "poslušaj, čuj" alb. Kluoj,Kluaj,Kluhem, gr. klythi [19]

ViriUredi

  1. Mesapščina at MultiTree on the Linguist List
  2. Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2017). "Messapic". Glottolog 3.0. Jena, Germany: Max Planck Institute for the Science of Human History.
  3. Haarmann, Harald (2002). Lexikon der untergangenen Sprachen. München: Beck. ISBN 3-406-47596-5.
  4. Mallory, J. P. (1989). In Search of the Indo-Europeans. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. Str. 90.
  5. Klein, Jared; Joseph, Brian; Fritz, Matthias (2018-06-11). Handbook of Comparative and Historical Indo-European Linguistics (angleščina). Walter de Gruyter GmbH & Co KG. ISBN 978-3-11-054243-1.
  6. Klein, Jared; Joseph, Brian; Fritz, Matthias (2018-06-11). Handbook of Comparative and Historical Indo-European Linguistics (angleščina). Walter de Gruyter GmbH & Co KG. ISBN 978-3-11-054243-1.
  7. Pisani, Vittore (1976). "Gli Illiri in Italia". Iliria. Vol. 5 no. 1. str. 67–73. doi:10.3406/iliri.1976.1213.
  8. "STUDIME PËR HISTORINË E SHQIPES NË KONTEKST BALLKANIK" (PDF).
  9. Orel, Vladimir. A Concise Historical Grammar of the Albanian Language: Reconstruction of Proto-Albanian. Leiden, Netherlands: Brill, 2000.
  10. Orel, Vladimir. Albanian Etymological Dictionary. Leiden, Netherlands: Brill, 1998.
  11. Verhandlungen des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Volume 3 Issues 3-4 of Zeitschrift für Dialektologie und Linguistik Verhandlungen Des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Ludwig Erich Schmitt Author Ludwig Erich Schmitt Publisher F. Steiner, 1968 p. 85
  12. Orel, Vladimir. A Handbook of Germanic Etymology. Leiden, Netherlands: Brill, 2003. str. 259.
  13. 13,0 13,1 W. B. Lockwood, A Panorama of Indo-European languages, Hutchinson, 1972, p. 185
  14. 14,0 14,1 Cook, Stanley Arthur; Charlesworth, Martin Percival; Bury, John Bagnell; Bury, John Bernard (1924). The Cambridge Ancient History (angleščina). Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-22496-3.
  15. Pisani, Vittore (1976). "Gli Illiri in Italia". Iliria. Vol. 5 no. 1. str. 67–73. doi:10.3406/iliri.1976.1213.
  16. Orel, Vladimir E. (1998). Albanian Etymological Dictionary (angleščina). Brill. ISBN 978-90-04-11024-3.
  17. Orel, Vladimir E. (1998). Albanian Etymological Dictionary (angleščina). Brill. ISBN 978-90-04-11024-3.
  18. Pisani, Vittore (1976). "Gli Illiri in Italia". Iliria. Vol. 5 no. 1. str. 67–73. doi:10.3406/iliri.1976.1213.
  19. Pisani, Vittore (1976). "Gli Illiri in Italia". Iliria. Vol. 5 no. 1. str. 67–73. doi:10.3406/iliri.1976.1213.

Zunanje povezaveUredi

- v angleščini:

- v italijanščini:

- v španščini:

Glej tudiUredi