Odpre glavni meni

Mesapščina ali mesapski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapov v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).

Mesapščina
PodročjeItalijanska dežela Apulija
Obdobjedokazano med 6. in 1.stoletjem[1]
indoevropski
  • Mesapščina
Jezikovne kode
ISO 639-3cms
Seznam Linguist
cms
Glottologmess1244[2]
{{{mapalt}}}
Messapic=Mesapščina

Vsebina

Jezikoslovna uvrstitevUredi

Mesapščina predstavlja samostojno vejo indoevropske jezikovne družine. Nekateri jezikoslovci jo povezujejo z ilirščino in domnevajo, da so mesapski jezik v južno Italijo v predzgodovinski dobi ponesli ilirski priseljenci[3]. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen.[4]

Mesapski napisiUredi

Napisi v mesapščini so iz obdobja med 6. in 1. stoletjem pr. n. št. Pisani so v mesapski pisavi, ki izhaja iz grškega alfabeta. O mesapskem jeziku ni znanega mnogo, ker je večina napisov zelo kratkih in se v glavnem sestojijo iz osebnih imen.

 
Mesapska pisava


Primer mesapskega napisa iz mesta Vaste[5]:

klohi zis thotoria marta pido vastei basta veinan aran in daranthoa vasti staboos xohedonas daxtassi vaanetos inthi trigonoxo a staboos xohetthihi dazimaihi beiliihi inthi rexxorixoa kazareihi xohetthihi toeihithi dazohonnihi inthi vastima daxtas kratheheihi inthi ardannoa poxxonnihi a imarnaihi

Med besedami iz tega napisa sta zanesljivo pojasnjeni samo prvi dve: klohi domnevno pomeni 'poslušaj, čuj', zis pa naj bi bilo mesapsko ime boga Zeusa. Pomen ostalih besed ni dokončno pojasnjen.

Primerjava besedUredi

Ime italijanskega mesta Brindisi (latinsko Brundisium, starogrško Brentesion) izvira iz prvotno mesapskega imena Brention.

mesapska beseda sorodne vzporednice v drugih indoevropskih jezikih
Bréntion (mesapsko bréndon, bréntion) (Brindisi) albansko bri, brî (množina brirë, brinë) 'rog; jelenovo rogovje' [< pozno praalbansko *brina < zgodnje praalbansko *brena][6], švedsko brinde 'los', latvijsko briêdis 'srna'[7].
Menzana alb. mëz 'žrebec' (< praalbansko *mandja), srvnem. menz 'neplodna krava', lat. mannus 'majhen galski konj'[8][9]
penkaheh Norveški jezikoslovec Alf Torp je v tej besedi prepoznal mesapski števnik 'pet', iz ide. *penkwe- 'pet' (prim. litv. penki, alb. pesë 'pet')
apa = "od" alb. pa (< praalbansko *apa) 'brez', gr. apó, skt. ápa[10]
bilia = "hči" lat. filia, alb. bijë (< starejše bilë)[10]
ma = "ne" gr. , skt. , alb. ma, me ,mos

ViriUredi

  1. Mesapščina at MultiTree on the Linguist List
  2. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Messapic". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  3. Haarmann, Harald (2002). Lexikon der untergangenen Sprachen. München: Beck. ISBN 3-406-47596-5. 
  4. Mallory, J. P. (1989). In Search of the Indo-Europeans. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. Str. 90.
  5. Ribezzo, Francesco (1978). Corpus Inscriptionum Messapicarum. A cura e con introduzione di Ciro Santoro. Premessa di Mauro Spagnoletti. Bari: Edipuglia, 1978. ISBN 88-7228-003-6. Str. 149.
  6. Orel, Vladimir. A Concise Historical Grammar of the Albanian Language: Reconstruction of Proto-Albanian. Leiden, Netherlands: Brill, 2000.
  7. Orel, Vladimir. Albanian Etymological Dictionary. Leiden, Netherlands: Brill, 1998.
  8. Verhandlungen des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Volume 3 Issues 3-4 of Zeitschrift für Dialektologie und Linguistik Verhandlungen Des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Ludwig Erich Schmitt Author Ludwig Erich Schmitt Publisher F. Steiner, 1968 p. 85
  9. Orel, Vladimir. A Handbook of Germanic Etymology. Leiden, Netherlands: Brill, 2003. str. 259.
  10. 10,0 10,1 W. B. Lockwood, A Panorama of Indo-European languages, Hutchinson, 1972, p. 185

Zunanje povezaveUredi

Glej tudiUredi