Mesapijščina

jezik
(Preusmerjeno s strani Mesapščina)

Mesapijščina ali mesapijski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapijcev v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).

Mesapijščina
PodročjeItalijanska dežela Apulija
Obdobjedokazano med 6. in 1.stoletjem[1]
indoevropski
  • Mesapijščina
Jezikovne oznake
ISO 639-3cms
Seznam Linguist
cms
Glottologmess1244
{{{mapalt}}}
Messapic=Mesapščina

Jezikoslovna uvrstitev uredi

Mesapijščina predstavlja samostojno vejo indoevropske jezikovne družine. Nekateri jezikoslovci jo povezujejo z ilirščino in domnevajo, da so mesapijski jezik v južno Italijo v predzgodovinski dobi ponesli ilirski priseljenci[2]. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jezikoslovja pa povezava med mesapijščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen.[3]

Mesapijski napisi uredi

Napisi v mesapijščini so iz obdobja med 6. in 1. stoletjem pr. n. št. Pisani so v mesapijski pisavi, ki izhaja iz grškega alfabeta. O mesapijskem jeziku ni znanega mnogo, ker je večina napisov zelo kratkih in se v glavnem sestojijo iz osebnih imen.

 
Mesapijska pisava
Primer mesapščine Prevod Vir
Staboos Šonetθihi Dazimaihi beileihi 'Od Stabuas Šonetius, sin od Dazimasa ' [4]
kla(o)hi Zis Venas 'Poslušaj, Zeusa in Venaso' [4]
klohi Zis den θavan 'Poslušaj, Zeusa, ta javni glas' [5]
θotoria marta pido vastei basta venian aran 'ϴotoria Marta je dala njeno mesto ali polje k mestu Baste' [6]

Primerjava besed uredi

Ime italijanskega mesta Brindisi (latinsko Brundisium, starogrško Brentesion) izvira iz prvotno mesapijskega imena Brention.

mesapijska beseda sorodne vzporednice v drugih indoevropskih jezikih
Bréntion (mesapijsko bréndon, bréntion) (Brindisi) albansko bri, brî (množina brirë, brinë) 'rog; jelenovo rogovje' [< pozno praalbansko *brina < zgodnje praalbansko *brena][7], švedsko brinde 'los', latvijsko briêdis 'srna'[8].
Menzana = "žrebec" alb. mëz 'žrebec' (< praalbansko *mandja), srvnem. menz 'neplodna krava', lat. mannus 'majhen galski konj'[9][10]
Penkaheh = "pet" Norveški jezikoslovec Alf Torp je v tej besedi prepoznal mesapijski števnik 'pet', iz ide. *penkwe- 'pet' (prim. litv. penki, alb. pesë 'pet')
Apa = "od" alb. pa (< praalbansko *apa) 'brez', gr. apó, skt. ápa[11]
Bilia = "hči" lat. filia, alb. bijë (< starejše bilë)[11]
Ba = "ne" gr. , skt. , alb. ma, me ,mos
Ner = "človek" alb. njer [12]
Rhīnós = "megla, oblak" alb. re, ren[12]
Bàrka = "trebuh" alb. bark [5]
Biles/Bilihi = "sin" alb. bir, bilj-bij, lat. filius [13]
Aran = "polje" alb. are, ara[13]
Veinam = "sam" alb. vete[5]
Klaohi/Klohi = "poslušaj, čuj" alb. Kluoj,Kluaj,Kluhem, gr. klythi [5]

Viri uredi

  1. Mesapijščina at MultiTree on the Linguist List
  2. Haarmann, Harald (2002). Lexikon der untergangenen Sprachen. München: Beck. ISBN 3-406-47596-5.
  3. Mallory, J. P. (1989). In Search of the Indo-Europeans. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. Str. 90.
  4. 4,0 4,1 Klein, Jared; Joseph, Brian; Fritz, Matthias (11. junij 2018). Handbook of Comparative and Historical Indo-European Linguistics (v angleščini). Walter de Gruyter GmbH & Co KG. ISBN 978-3-11-054243-1.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Pisani, Vittore (1976). »Gli Illiri in Italia«. Iliria. Zv. 5, št. 1. str. 67–73. doi:10.3406/iliri.1976.1213.
  6. »STUDIME PËR HISTORINË E SHQIPES NË KONTEKST BALLKANIK« (PDF).
  7. Orel, Vladimir. A Concise Historical Grammar of the Albanian Language: Reconstruction of Proto-Albanian. Leiden, Netherlands: Brill, 2000.
  8. Orel, Vladimir. Albanian Etymological Dictionary. Leiden, Netherlands: Brill, 1998.
  9. Verhandlungen des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Volume 3 Issues 3-4 of Zeitschrift für Dialektologie und Linguistik Verhandlungen Des Zweiten Internationalen Dialektologenkongresses: Marburg/Lahn, 5.-10. September 1965, Ludwig Erich Schmitt Author Ludwig Erich Schmitt Publisher F. Steiner, 1968 p. 85
  10. Orel, Vladimir. A Handbook of Germanic Etymology. Leiden, Netherlands: Brill, 2003. str. 259.
  11. 11,0 11,1 W. B. Lockwood, A Panorama of Indo-European languages, Hutchinson, 1972, p. 185
  12. 12,0 12,1 Cook, Stanley Arthur; Charlesworth, Martin Percival; Bury, John Bagnell; Bury, John Bernard (1924). The Cambridge Ancient History (v angleščini). Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-22496-3.
  13. 13,0 13,1 Orel, Vladimir E. (1998). Albanian Etymological Dictionary (v angleščini). Brill. ISBN 978-90-04-11024-3.

Zunanje povezave uredi

- v angleščini:

- v italijanščini:

- v španščini:

Glej tudi uredi