Marjan Kolar
Marjan Kolar, slovenski pisatelj in dramatik, * 6. oktober 1933, Slovenj Gradec, † 21. maj 2017.[2]
Marjan Kolar | |
|---|---|
| Rojstvo | 6. oktober 1933[1] Slovenj Gradec |
| Smrt | 21. maj 2017[1] (83 let) |
| Poklic | pisatelj, dramatik, bibliotekar, novinar, publicist |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
Življenje uredi
Otroštvo je preživel v Mislinji, v izgnanskem taborišču v Nemčiji in v Slovenj Gradcu. Na gimnazijo je hodil na Ravnah na Koroškem, na ljubljanski filozofski fakulteti pa je študiral germanistiko in slavistiko. Diplomiral je z nalogo Umetništvo in neumetnišvo v Župančičevem Jerali. Po študiju se je leta 1956 kot knjižničar zaposlil v ravenski knjižnici. Leta 1963 je prevzel mesto novinarja in urednika glasila Koroški fužinar. Po upokojitvi je živel v Kotljah.
Delo uredi
Kolar je v gimnazijskih letih objavljal v šolskem glasilu, kasneje pa v literarnih revijah Nova brazda, Svit, Mlada pota, Naša sodobnost, Dialogi in Revija 57. Leta 1951 je z literarnim esejem Osamelec zmagal na natečaju Nove brazde in bil zaradi kritike tedanje družbene ureditve v eseju zaznamovan kot politično sporen ustvarjalec (Vollmaier Lubej 2014: 521). V prvi zbirki črtic Prazno nebo je pisal o življenju na podeželju v zgodbah, ki delujejo kot krajevna kronika. Avtor se tu kritično ukvarja s podeželsko moralo in estetiko, hkrati pa so zgodbam dodane narodnostne poante. Razkol med absolutnim humanizmom in kritiko birokracije se razreši alegorično groteskni stilizaciji pripovedi.
Ironično podobo domače okolice je podal v zbirki humoresk Samomor v nebesih, ki so jo navdihnili značilni pojavi povojnih let (slavnostni govori, politične parole, sestankovanje, komiteji, sekretarji). Prejšnje psihološko realistično pripovedovanje je tu zamenjalo satirično-alegorično. Alegorične, fantastične in groteskne zgodbe kritizirajo aktualne, hkrati pa trajne družbeno občutljive pojme.
V roman Išči poldan je vnesel avtobiografske prvine s spomini na študijska leta in prebolevanje tuberkuloze v bolnišničnem in zdraviliškem okolju. Glavni osebi, gimnazijska profesorja v rudarskem kraju, vsak po svoje iščeta smisel svojega dela in stališč. Vzdušje krajevne kronike mesta z živahnim družabnim in družbenim življenjem se izmenjuje z elegičnimi, čustvenimi in miselnimi toni v spominski perspektivi. Realistično pripoved dopolnjujejo esejistični elementi ter notranji monolog.
Roman Sezuj se, kadar stopiš v mošejo je realističen opis življenja rudarjev in železarskih delavcev ter prvinskosti v ljudeh in v naravi. V poučni povesti v slogu večerniške povesti Snežne verige se ukvarja s problematiko zdomstva. Vojni roman Zvezde in križi je obsežna krajevna in družinska ter psihološko poglobljena kronika o vojni, trpljenju v koncentracijskem taborišču in povojnih družbenih spremembah.
Njegove pripovedne osebe so preproste, vsakdanje, zrasle s svojim podeželskim okoljem. Napisal je tudi gledališko delo in več radijskih iger. Matjaž Kmecl (1967: 388) njegovo pripovedništvo poimenuje socialnokritično inačico prenovljenega realizma. V zgodnejši prozi ga zanima kolektivna družbena zavest, kasneje pa se posveti intimnim zgodbam posameznikov (Vollmaier Lubej 2014: 522). Pomemben motiv njegove proze je majhen, nepomemben delavec, ki s svojo intimno pripovedjo postaja kritični opazovalec družbene ideologije. Loteva se tudi tabuiziranih tem (prostitucija, disfunkcionalnost družine). Za roman Išči poldan je leta 1968 prejel nagrado Prešernovega sklada za književnost.
Bibliografija uredi
Kratka proza uredi
- Prazno nebo, kratka proza (1961)
- Samomor v nebesih, humoreske (1964)
- Sveto sivo življenje, kratka proza (2003)
- Moji mimohodi, kratka proza (2013)
Romani in povesti uredi
- Išči poldan, roman (1967)
- Sledovi medalj, mladinska povest (1967)
- Sezuj se, kadar stopiš v mošejo, roman (1971)
- Snežne verige, povest (1973)
- Zvezde in križi, roman (1979)
- Prekrstitve, roman (2004)
- Robinzonova zastava, roman (2005)
- Primer profesorja Klasinca, roman (2008)
- Čas hladnih zvezd, roman (2008)
Radijske igre uredi
- Soteska junakov, radijska igra (1966)
- Ura, radijska igra (1969)
- Posterji na begu, radijska igra (1995)
- Robinzonova zastava, radijska igra (1999)
Drugo uredi
- Revolucij ne bo več, gledališko delo (1964)
- 375 let jeklarstva na Ravnah, monografija (1995)
Glej tudi uredi
Sklici in opombe uredi
- ↑ 1,0 1,1 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kolar-marjan/
- ↑ »Slovo koroškega samovnjaka, osamelca«. Delo. 23. maj 2017. Pridobljeno 24. maja 2017.
Viri in literatura uredi
- Matjaž Kmecl: Slovenska književnost 1945–1965. Ljubljana: Slovenska matica, 1967.
- Helga Glušič: Marjan Kolar – ob 70-letnici. Koroški fužinar 2003/2. Ravne na Koroškem: Fužinar Ravne, 2003. 15–16.
- Marija Fišer-Perič: Pripovedna proza Marjana Kolarja. Diplomska naloga. Ljubljana, 1988.
- Marijan Kramberger: Oblačila slovenskih cesarjev. Maribor: Obzorja, 1982.
- Seznam avtorjev diplomskih nalog iz slovenske književnosti po 1950. Arhivirano 2014-10-30 na Wayback Machine. Zadnja sprememba 26. avgust 2014.
- Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja[mrtva povezava]. Alenka Žbogar (ur.): Recepcija slovenske književnosti. Filozofska fakulteta, 2014 (Obdobja, 33). 521–528.
- Marjeta Žebovec: Slovenski književniki: rojeni od leta 1930 do 1935. Ljubljana: Karantanija, 2011.
