Marin Getaldić (latinsko Ghetaldus, italijansko Marino Ghetaldi (včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.

Marin Getaldić
Portret
RojstvoMarin Getaldić[1]
2. oktober 1568[1]
Dubrovnik, Dubrovniška republika[1][2]
Smrt11. april 1626({{padleft:1626|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (57 let)
Dubrovnik, Dubrovniška republika[1][2]
Državljanstvo Beneška republika
Poklicmatematik, fizik

Življenje in delo

uredi
 
Variorum problematum collectio, 1607

Getaldić je končal gimnazijo v Dubrovniku verjetno leta 1588 in študiral v Italiji na Rimskem kolegiju (Collegium Romanum, Collegio Romano), Belgiji, Franciji ter dve leti v Angliji. Na Rimskem kolegiju je poslušal Claviusova predavanja.

V Rimu je leta 1603 objavil delo Izboljšani Arhimed (Promotus Archimedus) o Arhimedovem delu iz geometrije, kjer je navedel tabelo specifičnih gostot raznih trdnin in tekočin.

Leta 1607 je objavil brošuro z rešitvami 42. geometrijskih problemov Variorum problematicum colletio. V njej je prvič nakazana uporaba algebre v geometriji. O geometrijski optiki je napisal sedem del. Njegove prispevke h geometriji sta navajala Huygens in Halley.

Izdelal je parabolično zrcalo s premerom 2/3 m, ki ga hranijo v Narodnem pomorskem muzeju (National Meritime Museum (NMM)) v Greenwichu pri Londonu.

Med krajšim bivanjem v Padovi je srečal Galilea s katerim si je tudi redno dopisoval. Že med študijem v Parizu je nanj zelo vplival Viète. Zaradi njegovega znanstvenega ugleda so mu ponudili profesorsko mesto na Univerzi v Louvainu v Belgiji, ki je tedaj slovela kot ena najuglednejših univerzitetnih središč v Evropi. Ponudbo je zavrnil.

Udejstvoval se je tudi na političnem področju in bil leta 1606 poslanik Dubrovniške republike v Konstantinoplu, kakor tudi član velikega in malega sveta - dveh političnih teles Republike. Pred smrtjo so ga izvolili za senatorja Dubrovniške republike.

Njegovo najvažnejše delo De resolutione et compositione mathematica je izšlo v Rimu leta 1630.

Zunanje povezave

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
  2. 2,0 2,1 Hrvatski biografski leksikon — 1983.