Odpre glavni meni

Lojzka Bratuž

slovenska literarna zgodovinarka

Lojzka Bratuž [lójska brátuš], slovenska literarna zgodovinarka in jezikoslovka, kulturna delavka v zamejskem prostoru na Goriškem, * 19. junij 1934, Gorica (Italija), † 4. maj 2019 Gorica (Italija).

Lojzka Bratuž
Portret
Lojzka Bratuž oktobra 2007 v Trstu
Rojstvo19. junij 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Gorica[1]
Smrt4. maj 2019({{padleft:2019|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (84 let)
Gorica
DržavljanstvoFlag of Italy.svg Italija
Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Poklicliterarna zgodovinarka, jezikoslovka, univerzitetna profesorica

ŽivljenjeUredi

Lojzka Bratuž se je rodila v Gorici skladatelju in pedagoškemu delavcu Lojzetu Bratužu ter učiteljici in pesnici Ljubki Šorli. Njeno otroštvo je bilo zaznamovano s fašističnim nasiljem, katerega žrtev je med prvimi postal njen oče. Osnovno šolo in klasični licej je končala v Gorici, potem pa na filozofski fakulteti v Trstu doštudirala literarne vede ter 1967 iz njih tudi doktorirala. Poučevala je na goriških srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, od leta 1975 do upokojitve pa je bila redno nastavljena na Fakulteti za tuje jezike in književnosti na videmski univerzi, kjer je poučevala slovensko književnost.

DeloUredi

Med delovanjem na univerzi v Vidmu je preučevala slovenske pesnike in pripovednike druge polovice 19. stoletja (Simon Gregorčič), goriške literate ter cerkvene dostojanstvenike in njihovo mesto v zgodovini slovenske književnosti in kulture. Posebej so pomembne njene študije o pridigah in neobjavljenih pismih prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Ukvarjala se je z leksikografijo in slovaropisjem.

Italijanski prostor seznanja s slovenskim jezikom, literaturo in kulturo na različnih kulturnih prireditvah, simpozijih in znanstvenih sestankih, tečajih slovenščine za učitelje in srečanjih predstavnikov obeh narodov. Zelo je aktivna pri Slavističnem društvu Trst-Gorica-Videm (zadnja leta je v njegovem vodstvu) ter v različnih kulturnih društvih in cerkvenih organizacijah zamejskih Slovencev, npr. v Združenju cerkvenih pevskih zborov na Goriškem.

Uredila in izdala je več antologij in zbornikov: Gorica v slovenski književnosti, ki je izšel tudi v italijanščini, Iz primorske kulturne dediščine, Rebulov, Pahorjev zbornik.

Za svoje delo je prejela več priznanj: častno članstvo Slavističnega društva Slovenije (1998), Pro Ecclesia et Pontifice, red za zasluge pri uveljavljanju, razvijanju in širjenju slovenske kulture in jezika v Italiji ter znanstveno-strokovno delo (2004), naziv commendatore (2007).

Izbrana bibliografijaUredi

  • Karel Mihael Attems: Slovenske pridige. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1993. (COBISS)
  • Manoscritti sloveni del Settecento : omelie di Carlo Michele d'Attems (1711–1774) primo arcivescovo di Gorizia. Udine: Istituto di lingue e letterature dell'Europa orientale, 1993. (COBISS)
  • Gorica v slovenski književnosti: izbor poezije in proze. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1996. (COBISS)
  • Gorizia nella letteratura slovena: poesie e prose scelte. Gorizia: Goriška Mohorjeva družba, 1997. (COBISS)
  • Iz goriške preteklosti: besedila in liki. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2001. (COBISS)
  • Iz primorske kulturne dediščine. Gorica: Zadruga Goriška Mohorjeva, 2008. (COBISS)
  • Est Europa. Vol. 1, Miscellanea Slovenica: dedicata a Martin Jevnikar in occasione del Suo 70° compleanno. Udine: Università degli studi di Udine, Istituto di lingue e letterature dell'Europa orientale »Jan I.N. Baudouin de Courtenay«, 1984.
  • Preroditeljska prizadevanja Valentina Staniča in drugih goriških piscev. Obdobje slovenskega narodnega preporoda. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut, 1991 (Obdobja, 11). 251–260.
  • Mirko Filej: 1912–1962. Ur.: Lojzka Bratuž. Gorica: Združenje cerkvenih pevskih zborov, 2002. (COBISS)
  • Rebulov zbornik: ob pisateljevi osemdesetletnici. Trst: Mladika, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, Trst, Gorica, Videm: Slavistično društvo, 2005. (COBISS)
  • Gregorčič: Canti scelti. Ur.: Lojzka Bratuž. Trst: Editoriale Stampa Triestina, 1990.
  • Simon Gregorčič: Izbrane poezije: ob stoletnici pesnikove smrti. Ur.: Lojzka Bratuž. Gorica: Goriška Mohorjeva dužba, Celje: Mohorjeva družba, Celovec: Mohorjeva, 2006.
  • Zgodba o Petru Kupljeniku v slovenski književnosti. Kranjski zbornik, 2005. 141–147.
  • Kulturno življenje Slovencev v Italiji. Narodne manjšine – zbornik referatov in razprav na znanstvenem srečanju, 30.–31. marca 1989. Ljubljana: SAZU, 1990. 73–79.
  • Primeri rokopisnega gradiva v slovenskem jeziku na Goriškem od 16. do 19. stoletja. Goriški letnik, št. 27 (2000), 131–142.
  • Branko Marušič, Lojzka Bratuž idr.: Goriza 1001–2001: Slovenci v Gorici/Gli Sloveni di Gorizia. Gorica: SLORI – Slovenski raziskovalni inštitut/Istituto sloveno di ricerche, 2002.

ViriUredi

  • Jože Zadravec: »Ohraniti hočemo svoje slovenstvo«. Družina 8. marec 2009. 8. [1]
  • Jože Zadravec: Venec spominčic za veliko pričevanje. Družina 7. oktober 2007. [2]
  • Predlogi razglasitev častnih članic in članov Slavističnega društva Slovenije. JiS XXXXIV/4 (1998/99). [3]

Glej tudiUredi