Odpre glavni meni

Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

Lise Meitner
Portret
Rojstvo7. november 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
Dunaj[1][3]
Smrt27. oktober 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] (89 let)
Cambridge[1]
BivališčeZastava Avstrije Avstrija
Zastava Nemčije Nemčija
Zastava Švedske Švedska
Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo
DržavljanstvoAvstrija (pred 1949), Švedska (po 1949)
Področjafizika
UstanoveInštitut cesarja Viljema
Univerza v Berlinu
Alma materUniverza na Dunaju
Mentor doktorske
disertacije
Ludwig Edward Boltzmann
Drugi študijski mentorjiMax Planck
Doktorski študentiNikolaus Riehl (1927)
Vang Gančang (1934)
Arnold Flammersfeld (1938)
Drugi znani študentiMax Delbrück
Hans Hellmann
Poznan pojedrska cepitev
Vplival naOtto Hahn
Pomembne nagradeLiebnova nagrada (1925)
medalja Maxa Plancka (1949)
nagrada Enrica Fermija (1966)
PodpisLise Meitner signature.svg
Opombe
Bila je teta Otta Roberta Frischa. Njen oče je bil Philipp Meitner.

Življenje in deloUredi

Meitnerjeva je največ delovala na področju radioaktivnosti in jedrske fizike. Sodelovala je s skupino raziskovalcev, ki je odkrila jedrsko cepitev, in za to odkritje je njen sodelavec Otto Hahn leta 1944 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Doktorirala je kot druga ženska na Univerzi na Dunaju pod Boltzmannovim mentorstvom. Leta 1918 je skupaj s Hahnom odkrila kemični element protaktinij (Pa).

PriznanjaUredi

NagradeUredi

PoimenovanjaUredi

Njej v čast je leta 1997 zveza IUPAC poimenovala kemični element majtnerij (Mt).

Po njej se imenujeta kraterja Meitner na oddaljeni strani Lune in Meitner na Veneri, ter asteroid glavnega pasu 6999 Meitner.

SkliciUredi

Zunanje povezaveUredi