Kurentovanje

Kurentovanje je največji slovenski pustni karneval, ki organizirano poteka že od leta 1960. Nastalo je na pobudo Draga Hasla in somišljenikov, ki so ga prvič organizirali skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj.

Obhodi kurentov
Veliko kurentovanje na Ptuju 1960.jpg
Prvo kurentovanje, tržnica (27. februar 1960)
LegaPtuj, Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze, Slovenske gorice
Upravakoordinator varstva nesnovne kulturne dediščine (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož)
RKD št. 2-00006 [1]
Pomembni datumi
Vpis v register26. april 2012
Razglasitev ŽMDP24. december 2015

Markovci veljajo za pravo domovanje koranta, širše gledano pa: Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Poznamo pernatega in rogatega kurenta. Čas trajanja prireditve se je skozi leta spreminjalo. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Mednarodna karnevalska povorka, ki poteka na pustno nedeljo je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, leta 2011 se je ob trasi povorke zbralo rekordnih 65,000 gledalcev. Na pustni torek se delovni dan na Ptuju konča že nekoliko prej kot običajno, zberejo se pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo, na koncu dneva pa pokopljejo pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program. Princ karnevala v času kurentovanja prevzame mestno oblast.

Gre za ljudski običaj, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod: Obhodi kurentov, skupaj z drugimi maskami skozi vasi na Ptujskem območju, vse do Haloz. Kurenti odganjajo zimo plešoč v značilni opravi in z glasnim zvonjenjem od hiše do hiše. Obvezni deli maske so kožuhovinast plašč, prepasan z verigo z velikimi zvonci, naglavna maska z rogovi, okrašena s trakovi ali v Halozah s perjem, z volnenimi nogavicami in temnimi čevlji na nogah. Kurent ima v roki palico, ježevko. Dandanes se kurentovanja priredijo v mestnem območju Ptuja.[2][3]

Na Madžarskem, v mestu Mohač imajo južnoslovanski Šokci podobno tradicionalno pustno prireditev Pohod bušarov. Bušarji so prav tako opremljeni z rogatimi maskami, ki so redkeje dodatno okrašene s perjem in trakovi. Prav tako imajo kožuhe, krajše kot kurenti. Imajo manj zvoncev kot slovenski Kurenti in so pretežno udeleženi na pustnem festivalu v mestu. UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je vpisala pohod bušarjev v seznam nematerialne svetovne dediščine (2009).

Decembra 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Leta 2016 je Lonely Planet Kurentovanje razglasil za 7. najboljši karneval na svetu, ob bok Riu in Benetkam.[4][5] Kurentovanje velja za največji evropski pustni prikaz etnografskih mask na prostem, pogosto pa mu rečemo tudi peti letni čas.

ZgodovinaUredi

 
Leta 1880 je Jurij Šubic kot prvi upodobil koranta.

Izvor koranta: Obstaja več teorijUredi

Točen izvor in časovno obdobje nastanka koranta sicer nista povsem znana, obstaja pa najbrž že od prvih naselbin Ptujskega območja. Zgodovinarji si niso povsem enotni, saj obstaja več teorij. Eni ga povezujejo z nekaj tisoč let starim ilirsko-keltskim izročilom, z čaščenjem boginje Kibele iz pozne antike, z predniki Slovencev v 6. stoletju in pa z prihodom Uskokov v 16. stoletju.

1610: Prve zabeležene maske na PtujuUredi

Prvi zapisi iz 1610 pričajo, da so na Ptuju že imeli prve pustne igre, ki jih neka protireformacijska komisija nemudoma prepove, češ da meščani živijo v nasprotju z krščanskimi vrednotami, jedo meso, se postijo...

Prav tako najdemo zapise, da so v 18. stoletju na Ptuju prirejali številna pustovanja, za katera so morali gostilničarji plačati visok davek za glasbo.

1873: Prva povorka na PtujuUredi

25. februarja 1873 je bila na Ptuju izpeljana prva ptujska povorka, sočasno so na Ptuju že imeli prve prince, a je zadeva kmalu zamrla, ter se spet obudila leta 1999/00. Po mestu so šli vozovi, meščani so se našemili in cel dan sprehajali po mestu in veselo zapili pust vsak v svoji gostilni. Na 140. obletnico tega dogodka, so temu v čast ponovno obudili mestni pustni korzo na katerem naj bi v sprevodu sodelovali samo meščani.

1880: Prva upodobitev korantaUredi

Leta 1880 je Jurij Šubic kot prvi upodobil koranta skupaj z ptujskopoljskimi orači in sicer v knjigi Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (Avstro-Ogrska monarhija v besedi in sliki). Leta 1884 je korant postal samostojni lik.

V okoliških vaseh je pustovanje potekalo drugače kot v mestih. Živeli so bolj v skladu z starodavnimi običjano, za njih je bilo pomembno preganjanje zime in prihod pomladi, saj so bili na podeželju odvisni od vremena ter poljskih pridelkov. Ti okoliški kurenti in maske seveda takrat organizirano niso zahajali v mesto, saj je oblast te vraževerce in pogane, ki verjamejo v preganjanje zime preganjala. Obstajajo sicer zapisi iz dvajsetih let 20. stoletja, ko se okoliški koranti skrili v voz z koruznico, da so lahko prišli in malce pozvonili tudi v mestu. Pokači pa so iz bližnje okolice vendarle slišali tudi v mesto.

 
Pernati kurenti iz Ptujskega polja.

Mesto je med obema vonjama ostalo kar nekoliko zaprto v tej svoji meščanskosti. Raznorazna društva so prirejala številne pustne bale in kar tekmovala med seboj katero bo naredilo boljšega. Tematika pustnih balov je bila izjemno barvita, vsako leto je bila tema nekaj drugega: ribištvo, umetnost, podeželje, tuje narodne noše itd. Gospe so si seveda enkrat na leto dale duška z svojimi kostumi.

1939: Folklorni festival v MariboruUredi

Pred drugo svetovno vojno so kurenti začeli izumirati, saj naj bi jih oblast zaradi spopadov med različnimi skupinami začela preganjati. Franc Marolt in Franjo Žižek sta leta 1939 v Mariboru organizirala folklorni festival in kurenta postavila v ospredje, ter tako poskrbela da lik kurenta ni bil pozabljen.

Tudi v času druge svetovne vojne so se ljudje in vojaki, da bi premagali vojne travme zabavali v mestnih gostilnah. V teh težkih časih so se ljudje znali tudi pikro ponorčevati in v lokalnem časopisu dodobra okrcati oblast.

V pedesetih letih 20. stoletja pa se začnejo meje med vasjo in mestom na račun socializma in posledično večje enakopravnosti brisati. Okoličani naenkrat niso več kmetje izven mestnega dogajanja in tako je kurent počasi začel prihajati v mesto. Obstajajo fotografije kurentov iz Budine in Spuhlje, ki so se vsedli v avto in šli na ptujski grad. Meščani so na pustni torek po mestu in gostilnah še naprej prirejali in izvajali svoje pustne norčije. Tako je počasi rasla ideja organiziranem karnevalu na Ptuju.

1960: Prvo organizirano kurentovanjeUredi

 
Pokač

Na vaseh so po drugi svetovni vojni pustne maske, šege in običaji začele še dodatno izumirati in toniti v pozabi. Nekateri pa so želeli da so to ohrani še za prihodnje rodove. Leta 1959 je Drago Hasl z svojimi somišljeniki prišel na idejo, da bi organizirali povorko.

Tako so 27. februar 1960 pod vodstvmo Hasla, skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj prvič organizirali pustno povorko, ki so jo po najznamenitejšem pustnim liku poimenovali Ptujsko kurentovanje, prireditev pa je potekala na pustno soboto. Na prvi povorki so nastopile samo maske iz bližnjih Markovc kot so kopjaši, orači, rusa, medved, vile in piceki, ki si je tako ogledalo 6,000 ljudi. Naslednje leto, prav tako na pustno soboto, se je zbralo že 14,000 ljudi.

Med leti 1960 in 1968 sta Kurentovanje organizirala Zgodovinsko društvo Ptuj in Zavod za turizem skupaj z raznoraznimi odbori.

Med letoma 1962 in 1991 je osrednja povorka potekala zgoščeno v enem dnevu. Dopoldan so se na mestnem stadionu predstavile tradicionalne pustne skupine iz bližnje in daljne okolice in tujine, v popoldanskih urah pa je stekel sprevod tradicionalnih in karnevalskih mask po mestnih ulicah. Dogodek so tako po prvih dveh letih prestavili na pustno nedeljo in tako je še danes.[6]

Leta 1967 je prireditev zaradi slabega vremena edinkrat doslej odpadla, tako na stadionu kot obhod mask po mestu. To je pri meščanih sprožilo val zgražanja in kritik na račun organizatorjev kurentovanja.

Od leta 1969 do 1972 organizacijo kurentovanja prezvame Folklorno društvo Ptuj, od leta 1973 do 1991 pa skupaj z Turističnim društvmo Ptuj.

Sredi 1970ih je prireditev že zdavnaj presegla lokalne okvirje, saj se je od tedaj naprej vsako leto zbralo že krepko preko 40,000 ljudi.

Leta 1986 je bil program zaradi neprestanega trodnevnega sneženja, ki je prineslo 70 cm snega zelo okrnjen, z malo gledalci, na tržnici pa je nastopilo vsega nekaj deset kurentov. Leta 1992 kurentovanje iz enega dneva razširijo na nekaj dni.

1994: Novo obdobje kurentovanjaUredi

Leta 1994 kurentovanje doživi največjo spremembo v svoji zgodovini. Kurentovanje se raztegne na 11 dni, prvič so postavili karnevalski šotor z vsakodnevnim pestrim glasbenim in zabavnim programom ter z pokopom pusta na pustni torek.

1998: Prva otvoritvena etno povorkaUredi

Leta 1998 v okviru kurentovanja na pobudo Branka Brumna prvič v mestu priredijo otvoritveno etnografsko povorko, ki na predpustno soboto oziroma prvi dan kurentovanja poteka še danes. Na njej se zbere do 15,000 ljud, po številu nastopajočih se je že skoraj izenačila z osrednjo mednarodno karnevalsko povorko, ki poteka na pustno nedeljo.

Leta 1999 so na martinovo po vzoru drugih evropskih držav, tokrat spet na pobudo Branka Brumna, prvič po koncu 19. stoletja ustoličili prvega ptujskega princa karnevala.

2000: Prvi ptujski princ prevzame oblastUredi

Leta 2000 je prvi ptujski princ karnevala Gašper I, od takratnega župana za 11 dni prevzel mestno oblast, tako da mu je župan podaril ključ od mestne hiše. Od leta 2013 naprej imajo princi dveletni mandat.

Leta 2011 se je na osrednji mednarodni karnevalski povorki na pustno nedeljo zbralo rekordnih 65,000 gledalcev.[7]

2013: Prvi mestni pustni korzoUredi

Leta 2013 so v okviru kurentovanja priredili prvi mestni pustni korzo nove dobe, ki ima zametke v prvi ptujski povorki iz leta 1873. Na njej so sodelovali nobel meščani v nobel maskah, ki so zelo podobne in značilne za tiste na karnevalu v Benetkah.

2019: Prvi nočni spektakelUredi

Leta 2019 pa so prvič priredili nočni spektakel, ki poteka na pustni petek zvečer Povezan je z mistiko, temo in igro svetlobe ter ognja in rahlo spominja na slog praznovanja na slovitem karnevalu v Rio de Janeiru.

Korant vs. KurentUredi

  • Korant je starodavno ime za lik, ki v okoliških vaseh Dravskega in Ptujskega polja živi že stoletja, nemara tisočletja. Je torej sinonim za vaškega ali domačega koranta oziroma kurenta. Ime se vedno bolj uporablja in omenja tudi v širši javnosti in medijih.
  • Kurent je relativno sodoben izraz in sinonim za mestnega koranta, ki se prvič pojavi v začetku druge polovice 20. stoletja, sočasno z prvim organiziranim kurentovanjem leta 1960. V vseh letih so ime z vztrajno rabo popularizirali osrednji mediji.
  • Korent, Kurant sta alternativni imeni, ki pa se v splošni pogovorni rabi pojavljajta zelo zelo poredko, slišimo ga lahko le na Ptujskem in Dravskem polju oziroma Korantovem domačem okolišu.[8]
  • Karant, Korat pa sta izraza, ki sta neznana še domačinom in se v pogovorni rabi sploh ne uporabljata, razen v kakšnih starinskih zapisih.

Korantova opravaUredi

Stara podobaUredi

Tista nekdanje korantova oprava ali maska je bilo nekoliko drugačna, precej skromnejša kot je danes in narejena predvsem po lastni želji. Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata, obrazni del je bil iz starega usnja s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči in usta, dolg jezik iz rdečega sukna, kapa je imela rogove iz usnja in klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Število zvoncev je bilo poljubno, bili so od kant in pločevink. V roki je imel ježevko.

Obutev ni bila pomembna, prav tako ne barva nogavic, njeno nošenje pa je bilo neobvezno. Kožuh je bil narejen večinoma iz bolj skromne in tanke zajčje kože pod njimi ni bilo ne vem kako toplo.

Trenutna podobaUredi

Med leti 1963-65 je Folklorno društvo Markovci natančno določilo izgled in standardno opravo maske kot jo poznamo še danes. Korantova kapa je narejena iz ovčjega kožuha in pobarvanega usnjenega naličja z dolgim usnjenim nosom, odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Ima daljši jezik, ki je pobarvan rdeče, na glavi ima ušesa iz puranovih ali gosjih peruti. Rogovi so iz slame ali lesa ter okrašeni z raznobarvnimi trakovi.

Korant je oblečen v ovčji kožuh, pod katerim je izredno vroče. Za pasom ima obešeno verigo z točno petimi kravjimi zvonci. Njegov ponos pa je čim večje število robcev za pasom. Obut je v volnene pletene nogavice oziroma gamaše, ki so rdeče ali zelene barbve in nosi, obvezni so tudi črni škornji. V rokah nosi korant ježevko. Ta oprava je precej bogatejša in razkošnejša od tistih prvotnih starih pristnih korantovih oprav pred in takoj po vojni.

Pernati korantUredi

Pernati kurent z barvnimi traki, v ovčji koži in z rdečimi gamašami je značilen za Ptuj in njegovo bližnjo okolico oziroma predvsem za celotno Ptujsko polje ter lep del Dravskega polja. Ta korant je bolj poznan in jih je tudi mnogo več kot rogatih.

Rogati korantUredi

Rogati korant se deli na dva dela, ki je značilen za lep del Dravskega polja. Haloški koranti imajo zelene gamaše z rogovi obrnjenimi navzgor, koranti iz Lancove vasi pa zelene gamaše z kravjimi rogovi obrnjenimi navzdol.

Osrednja mednarodna povorkaUredi

Prvi dve leti, 1960 in 1961 je bila povorka na pustno soboto, potem so kurentovanje prestavili na pustno nedeljo. Med leti 1962 in 1991 je bilo kurentovanje razdeljeno na dva dela: dopoldne prikaz tradicionalnih mask na mestnem stadionu in popoldan še karnevalski obhod po mestu. Poleg Planice je to daleč največji javni dogodek v Sloveniji na katerem se vsako leto zbere med 45 do 65 tisoč ljudi. Podatki o obisku so iz arhiva ptujskega časopisa Tednik.[9]

 
Prvo kurentovanje (1960). Pred mestno hišo.
 
Prvo kurentovanje (1960). Na mestni tržnici.
 
Prvo kurentovanje (1960). V mestnem parku.
 
Drugo kurentovanje (1961).
 
Peto kurentovanje (1964).
Edicija Leto Dan Datum Obisk
1. 1960 pustna sobota 27. februar   6,000
2. 1961 11. februar   14,000
3. 1962 pustna nedelja 4. marec   20,000
4. 1963 24. februar   N/A
5. 1964 11. februar   N/A
6. 1965 28. februar   30,000
7. 1966 20. februar   30,000
1967 5. februar   odpovedano
8. 1968 25. februar   20,000
9. 1969 16. februar   20,000
10. 1970 8. februar   N/A
11. 1971 21. februar   35,000
12. 1972 13. februar   N/A
13. 1973 4. marec   40-50,000
14. 1974 24. februar   40-50,000
15. 1975 9. februar   40,000
16. 1976 29. februar   45,000
17. 1977 20. februar   40,000
18. 1978 5. februar   N/A
19. 1979 26. februar   40,000
20. 1980 17. februar   N/A
21. 1981 1. marec   40,000
22. 1982 21. februar   40,000
23. 1983 13. februar   N/A
24. 1984 4. marec   N/A
25. 1985 17. februar   N/A
26. 1986 9. februar   N/A
27. 1987 1. marec   N/A
28. 1988 14. februar   45,000
29. 1989 5. februar   40,000
30. 1990 25. februar   50,000
31. 1991 10. februar   N/A
32. 1992 1. marec   N/A
33. 1993 21. februar   30,000
34. 1994 13. februar   N/A
35. 1995 26. februar   N/A
36. 1996 25. februar   25,000
37. 1997 9. februar   40,000
38. 1998 22. februar   50,000
39. 1999 14. februar   10,000
40. 2000 5. marec   50-60,000
41. 2001 25. februar   45,000
42. 2002 10. februar   50,000
43. 2003 2. marec   60,000
44. 2004 22. februar   N/A
45. 2005 6. februar   50,000
46. 2006 26. februar   N/A
47. 2007 18. februar   40,000
48. 2008 3. februar   50,000
49. 2009 22. februar   55,000
50. 2010 14. februar   60,000
51. 2011 6. marec   65,000
52. 2012 19. februar   60,000
53. 2013 10. februar   30,000
54. 2014 2. marec   50,000
55. 2015 17. februar   55,000
56. 2016 7. februar   40,000
57. 2017 26. februar   60,000
58. 2018 11. februar   60,000
59. 2019 3. marec   45,000
60. 2020 23. februar   50,000
  • 1972 - samo na mestnem stadionu, brez karnevala.
  • 1992 - brez klasičnega karnevala, omejeno na štiri mestne trge.

Princ karnevalaUredi

Prvi princ karnevala je tradicionalno inavguriran na martinovo, prvič leta 1999 na pobudo Branka Brumna po vzoru drugih evropskih mest. Leta 2000 je mestno oblast zasedel prvi princ. Od leta 2013 naprej ima vsak novoizvoljeni princ dveletni mandat.[10]

 
Kurent ali Korant
# Princ Mestni oblastnik Leto
1 Gašper I 26. februar - 7. marec   2000
2 Matevž Zoki II 17. - 27. februar   2001
3 Don Zlatko III 3. - 12. februar   2002
4 Plemeniti Moškon Rajh 22. februar - 4. marec   2003
5 Cajnko Friderik V 14. - 24. februar   2004
6 Plemeniti Holoneški VI 3. - 8. februar   2005
7 Klinc Hauptmann Spuhljanski 18. - 28. februar   2006
8 Slavko plemeniti Kacherl 10. - 20. februar   2007
9 Majer Cirkovški 3. - 5. februar   2008
10 Vegan Turniški 14. - 24. februar   2009
11 Vitez Senčar, plemeniti Bernard Ptujski 6. - 16. februar   2010
12 Plemeniti baron Jakob Breuner Markovski 26. februar - 8. marec   2011
13 Plemeniti Jurij Oprossnitzer 11. - 21. februar   2012
Dveletni mandat
14 Vitez Dornavski 3. - 12. februar  
22. februar - 4. marec  
2013
2014
15 Bertold Draneški 9. - 19. februar  
3. - 9. februar  
2015
2016
16 Plemeniti Janez Maksimilijan Gregorič 18. - 28. februar  
3. - 13. februar  
2017
2018
17 Jakob Baron Zekel Videmski 23. februar - 5. marec  
15. - 25. februar  
2019
2020
18 inavguriran bo na Martinovo 2020 6. - 16. februar  
19. februar - 1. marec  
2021
2022

Dogodki v okviru kurentovanjaUredi

GlavniUredi

Od Dogodek Dan
1998 Otvoritvena etno povorka predpustna sobota
2019 Nočni spektakel pustni petek
2013 Mestni pustni korzo pustna sobota
1960 Osrednja karnevalska povorka pustna nedelja
1960 Pokop pusta pustni torek

SpremljevalniUredi

Od Dogodek Opis
2001 Kurentov skok Zokijeva domačija v Budini, na svečnico ob polnoči
2006 Obarijada predpustna sobota; dvorišče minoritskega samostana
2009 Veganov nočni pohod z baklami 2. ali 3. petek pred pustom (Grad Turnišče - Terme Ptuj)

Večje okoliške povorkeUredi

Od Povorka Dan
1992 Markovci pustna sobota
1993 Cirkovci pustni torek
1994 Cirkulane pustna sobota
1996 Videm pri Ptuju pustni ponedeljek
2000 Majšperk pustna sobota

Kurentovanje v AmerikiUredi

Leta 2013 je skupnost Ameriških Slovencev po ulicah mestne četrti St. Clair-Superior v Clevelandu, prvič priredila svojo lokalno različico Kurentovanja. Povorka tradicionalno poteka na pustno soboto.[11]

Karnevalski šotorUredi

Med 1994 in 2017 je šotor po vrsti menjal 6 lokacij: nova pošta, avtobusna postaja, Zadružni trg, Poetovio, staro vojaško skladišče in Vičava. Med leti 2018-2020 je komercialno-glasbeni del potekal znotraj trgovskega središča Qcenter Ptuj na Puhovi ulici.

Sklici in opombeUredi

  1. "Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine". Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
  2. "Opis enote žive kulturne dediščine" (PDF). gov.si. Pridobljeno dne 19. februar 2020.
  3. "Orači na Dravskem polju" (PDF). etno-muzej.si. Pridobljeno dne 19. februar 2020.
  4. "Obhodi kurentov na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine". MMC-RTV SLO. Pridobljeno dne 8. december 2017.
  5. "Lonely Planet Ptujski pustni karneval uvrstil na 7. mesto najboljših karnevalov na svetu". pinkzebra.si. Pridobljeno dne 22. februar 2020.
  6. "Ptujski karneval". kamra.si. Pridobljeno dne 19. februar 2020.
  7. "Pustna nedelja presežkov (naslovna stran)". Štajerski tednik. Pridobljeno dne 20. februar 2020.
  8. "Društvo Slovenski staroverci". staroverci.si. Pridobljeno dne 20. februar 2020.
  9. "Arhiv časopisa Tednik (1961-2018)". Digitalna knjižnica Slovenije. Pridobljeno dne 19. februar 2020.
  10. "Vsi princi ptujskega karnevala". kurentovanje.net. Pridobljeno dne 19. februar 2020.
  11. "Slovenian Kurentovanje Parade in Cleveland". YouTube. Pridobljeno dne 20. februar 2020.

Zunanje povezaveUredi