Kurentovanje
Kurentovanje je največji slovenski pustni karneval, ki organizirano poteka že od leta 1960. Nastalo je na pobudo Draga Hasla in somišljenikov, ki so ga prvič organizirali skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj.
Obhodi kurentov | |
 | |
| Lega | Ptuj, Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze, Slovenske gorice |
|---|---|
| Uprava | koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož) |
| RKD št. | 2-00006 [1] |
| Pomembni datumi | |
| Vpis v register | 26. april 2012 |
| Razglasitev ŽMDP | 24. december 2015 |
Markovci veljajo za pravo domovanje koranta, širše gledano pa: Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Poznamo pernatega in rogatega kurenta. Čas trajanja prireditve se je skozi leta spreminjalo. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Mednarodna karnevalska povorka, ki poteka na pustno nedeljo je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, leta 2011 se je ob trasi povorke zbralo rekordnih 65,000 gledalcev. Na pustni torek se delovni dan na Ptuju konča že nekoliko prej kot običajno, zberejo se pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo, na koncu dneva pa pokopljejo pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program. Princ karnevala v času kurentovanja prevzame mestno oblast.
Gre za ljudski običaj, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod: Obhodi kurentov, skupaj z drugimi maskami skozi vasi na Ptujskem območju, vse do Haloz. Kurenti odganjajo zimo plešoč v značilni opravi in z glasnim zvonjenjem od hiše do hiše. Obvezni deli maske so kožuhovinast plašč, prepasan z verigo z velikimi zvonci, naglavna maska z rogovi, okrašena s trakovi ali v Halozah s perjem, z volnenimi nogavicami in temnimi čevlji na nogah. Kurent ima v roki palico, ježevko. Dandanes se kurentovanja priredijo v mestnem območju Ptuja.[2][3]
Na Madžarskem, v mestu Mohač imajo južnoslovanski Šokci podobno tradicionalno pustno prireditev Pohod bušarov. Bušarji so prav tako opremljeni z rogatimi maskami, ki so redkeje dodatno okrašene s perjem in trakovi. Prav tako imajo kožuhe, krajše kot kurenti. Imajo manj zvoncev kot slovenski Kurenti in so pretežno udeleženi na pustnem festivalu v mestu. UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je pohod bušarjev vpisala v seznam nematerialne svetovne dediščine (2009).
Decembra 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Leta 2016 je Lonely Planet Kurentovanje razglasil za 7. najboljši karneval na svetu, ob bok Riu in Benetkam.[4][5] Kurentovanje velja za največji evropski pustni prikaz etnografskih mask na prostem, pogosto pa mu rečemo tudi peti letni čas.
Zgodovina Uredi
Izvor koranta Uredi
Točen izvor in časovno obdobje nastanka koranta sicer nista povsem znana, obstaja pa najbrž že od prvih naselbin Ptujskega območja. Zgodovinarji si niso povsem enotni, saj obstaja več teorij. Eni ga povezujejo z nekaj tisoč let starim ilirsko-keltskim izročilom, s čaščenjem boginje Kibele iz pozne antike, s predniki Slovencev v 6. stoletju in pa s prihodom Uskokov v 16. stoletju.
1610: Prve zabeležene maske na Ptuju Uredi
Prvi zapisi iz 1610 pričajo, da so na Ptuju že imeli prve pustne igre, ki jih neka protireformacijska komisija nemudoma prepove, češ da meščani živijo v nasprotju s krščanskimi vrednotami, jedo meso, se postijo ...
Prav tako najdemo zapise, da so v 18. stoletju na Ptuju prirejali številna pustovanja, za katera so morali gostilničarji plačati visok davek za glasbo.
1829: Prva pisna zabeležba kurenta Uredi
V kroniki starih bukev cerkve Sv. Marka v Markovcih (domovini te maske), se lik koranta (kurenta) pisno omenja že leta 1829.
1873: Prva povorka na Ptuju Uredi
25. februarja 1873 je bila na Ptuju izpeljana prva ptujska povorka, sočasno so na Ptuju že imeli prve prince, a je zadeva kmalu zamrla, ter se spet obudila leta 1999/00. Po mestu so šli vozovi, meščani so se našemili in cel dan sprehajali po mestu in veselo zapili pust vsak v svoji gostilni. Na 140. obletnico tega dogodka, so temu v čast ponovno obudili mestni pustni korzo na katerem naj bi v sprevodu sodelovali samo meščani.
1880: Prva upodobitev koranta Uredi
Leta 1880 je Jurij Šubic kot prvi upodobil koranta skupaj z ptujskopoljskimi orači in sicer v knjigi Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (Avstro-Ogrska monarhija v besedi in sliki). Leta 1884 je korant postal samostojni lik.
V okoliških vaseh je pustovanje potekalo drugače kot v mestih. Živeli so bolj v skladu z starodavnimi običaji, za njih je bilo pomembno preganjanje zime in prihod pomladi, saj so bili na podeželju odvisni od vremena ter poljskih pridelkov. Ti okoliški kurenti in maske seveda takrat organizirano niso zahajali v mesto, saj je oblast te vraževerce in pogane, ki verjamejo v preganjanje zime preganjala. Obstajajo sicer zapisi iz dvajsetih let 20. stoletja, ko so se okoliški koranti skrili v voz z koruznico, da so lahko prišli in malce pozvonili tudi v mestu. Pokači pa so se iz bližnje okolice vendarle slišali tudi v mesto. Mesto je med obema vojnama ostalo kar nekoliko zaprto v tej svoji meščanskosti. Raznorazna društva so prirejala številne pustne bale in kar tekmovala med seboj katero bo naredilo boljšega. Tematika pustnih balov je bila izjemno barvita, vsako leto je bila tema nekaj drugega: ribištvo, umetnost, podeželje, tuje narodne noše itd. Gospe so si seveda enkrat na leto dale duška s svojimi kostumi.
1939: Folklorni festival v Mariboru Uredi
Pred drugo svetovno vojno so kurenti začeli izumirati, saj naj bi jih oblast zaradi spopadov med različnimi skupinami začela preganjati. Franc Marolt in Franjo Žižek sta leta 1939 v Mariboru organizirala folklorni festival in kurenta postavila v ospredje, ter tako poskrbela da lik kurenta ni bil pozabljen.
Tudi v času druge svetovne vojne so se ljudje in vojaki, da bi premagali vojne travme zabavali v mestnih gostilnah. V teh težkih časih so se ljudje znali tudi pikro ponorčevati in v lokalnem časopisu dodobra okrcati oblast.
V petdesetih letih 20. stoletja pa se začnejo meje med vasjo in mestom na račun socializma in posledično večje enakopravnosti brisati. Okoličani naenkrat niso več kmetje izven mestnega dogajanja in tako je kurent počasi začel prihajati v mesto. Obstajajo fotografije kurentov iz Budine in Spuhlje, ki so se vsedli v avto in šli na ptujski grad. Meščani so na pustni torek po mestu in gostilnah še naprej prirejali in izvajali svoje pustne norčije. Tako je počasi rasla ideja organiziranem karnevalu na Ptuju.
1960: Prvo organizirano kurentovanje Uredi
(Ptujska tržnica, 27. februar 1960)
Na vaseh so po drugi svetovni vojni pustne maske, šege in običaji začele še dodatno izumirati in toniti v pozabo. Nekateri pa so želeli, da se to ohrani še za prihodnje rodove. Leta 1959 je Drago Hasl s svojimi somišljeniki prišel na idejo, da bi organizirali povorko.
Tako so 27. februar 1960 pod vodstvom Hasla, skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj prvič organizirali pustno povorko, ki so jo po najznamenitejšem pustnem liku poimenovali Ptujsko kurentovanje, prireditev pa je potekala na pustno soboto. Na prvi povorki so nastopile samo maske iz bližnjih Markovc kot so kopjaši, orači, rusa, medved, vile in piceki, ki si jo je ogledalo 6,000 ljudi. Naslednje leto, prav tako na pustno soboto, se je zbralo že 14,000 ljudi.
1964: Namesto Kurentovanja priredili domače pustovanje Uredi
Zaradi enoletnega premora (odpovedi Kurentovanja) je 9. in 11. februarja (obakrat ob 10. uri), domače pustovanje vseeno organiziral DPD "Svoboda" Ptuj, saj se mesto Ptuj nikakor ni hotelu odreči svoji tradicionalni pustni povorki, vsaj z nastopom domačih okoliških etnografskih in karnevalskih skupin.[6][7]
Med letoma 1962 in 1991 je osrednja povorka potekala zgoščeno v enem dnevu. Dopoldan so se na mestnem stadionu predstavile tradicionalne pustne skupine iz bližnje in daljne okolice in tujine, v popoldanskih urah pa je stekel sprevod tradicionalnih in karnevalskih mask po mestnih ulicah. Dogodek so tako po prvih dveh letih prestavili na pustno nedeljo in tako je še danes.[8]
1967: Kurentovanje odpadlo edinkrat doslej Uredi
Leta 1967 je Kurentovanje edinkrat doslej odpadlo in sicer zaradi slabega vremena, tako na stadionu kot obhod mask po mestu. To je pri meščanih sprožilo val zgražanja in kritik na račun organizatorjev. Čeprav je do začetka prireditve dež že ponehal, so se organizatorji odločili da povorko kjub temu odpovedo. V povorki je bilo predvideno več kot 1500 mask, a jih več kot polovica sploh ni prišlo. Približno 40 kurentov in kar nekaj pisanih mask pa je kar v lastni režiji vendarle krenilo in naredilo obhod po mestnih ulicah.[9][10]
1969: Folklorno društvo Ptuj prevzame organizacijo Uredi
Od leta 1969 do 1972 organizacijo kurentovanja prezvame Folklorno društvo Ptuj, od leta 1973 do 1991 pa skupaj z Turističnim društvom Ptuj.
Sredi 1970ih je prireditev že zdavnaj presegla lokalne okvirje, saj se je od tedaj naprej vsako leto zbralo že krepko preko 40,000 ljudi.
Leta 1986 je bil program zaradi neprestanega trodnevnega sneženja, ki je prineslo 70 cm snega, zelo okrnjen, z malo gledalci, na tržnici pa je nastopilo vsega nekaj deset kurentov. Leta 1992 kurentovanje iz enega dneva razširijo na nekaj dni.
1994: Novo obdobje kurentovanja Uredi
Leta 1994 kurentovanje doživi največjo spremembo v svoji zgodovini. Kurentovanje se raztegne na 11 dni, prvič so postavili karnevalski šotor z vsakodnevnim pestrim glasbenim in zabavnim programom ter z pokopom pusta na pustni torek.
1998: Prva otvoritvena etno povorka Uredi
Leta 1998 v okviru kurentovanja na pobudo Branka Brumna prvič v mestu priredijo otvoritveno etnografsko povorko, ki na predpustno soboto oziroma prvi dan kurentovanja poteka še danes. Na njej se zbere do 15,000 ljud, po številu nastopajočih se je že skoraj izenačila z osrednjo mednarodno karnevalsko povorko, ki poteka na pustno nedeljo.
Leta 1999 so na martinovo po vzoru drugih evropskih držav, tokrat spet na pobudo Branka Brumna, prvič po koncu 19. stoletja ustoličili prvega ptujskega princa karnevala.
2000: Prvi ptujski princ prevzame oblast Uredi
Leta 2000 je prvi ptujski princ karnevala Gašper I, od takratnega župana za 11 dni prevzel mestno oblast, tako da mu je župan podaril ključ od mestne hiše. Od leta 2013 naprej imajo princi dveletni mandat.
Leta 2011 se je na osrednji mednarodni karnevalski povorki na pustno nedeljo zbralo rekordnih 65,000 gledalcev.[11]
2013: Prvi mestni pustni korzo Uredi
Leta 2013 so v okviru kurentovanja priredili prvi mestni pustni korzo nove dobe, ki ima zametke v prvi ptujski povorki iz leta 1873. Na njej so sodelovali nobel meščani v nobel maskah, ki so zelo podobne in značilne za tiste na karnevalu v Benetkah.
2019: Prvi nočni spektakel Uredi
Leta 2019 pa so prvič priredili nočni spektakel, ki poteka na pustni petek zvečer. Povezan je z mistiko, temo in igro svetlobe ter ognja in rahlo spominja na slog praznovanja na slovitem karnevalu v Rio de Janeiru.
Etnografski liki Uredi
Avtohtoni etnografski liki iz Ptujskega polja, Dravskega polja ter z območja Haloz:
|
|
Korant vs. Kurent Uredi
- Korant je starodavno ime za lik, ki v okoliških vaseh Dravskega in Ptujskega polja živi že stoletja, nemara tisočletja. Je torej sinonim za vaškega ali domačega koranta oziroma kurenta. Ime se vedno bolj uporablja in omenja tudi v širši javnosti in medijih.
- Kurent je relativno sodoben izraz in sinonim za mestnega koranta, ki se prvič pojavi v začetku druge polovice 20. stoletja, sočasno s prvim organiziranim kurentovanjem leta 1960. V vseh letih so ime z vztrajno rabo popularizirali osrednji mediji.
- Korent, Kurant sta alternativni imeni, ki pa se v splošni pogovorni rabi pojavljajta zelo poredko, slišimo ga lahko le na Ptujskem in Dravskem polju oziroma Korantovem domačem okolišu.[12]
- Karant, Korat pa sta izraza, ki sta neznana še domačinom in se v pogovorni rabi sploh ne uporabljata, razen v kakšnih starinskih zapisih.
Korantova oprava Uredi
Stara podoba Uredi
Tista nekdanje korantova oprava ali maska je bilo nekoliko drugačna, precej skromnejša kot je danes in narejena predvsem po lastni želji. Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata, obrazni del je bil iz starega usnja s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči in usta, dolg jezik iz rdečega sukna, kapa je imela rogove iz usnja in klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Število zvoncev je bilo poljubno, bili so od kant in pločevink. V roki je imel ježevko.
Obutev ni bila pomembna, prav tako ne barva nogavic, njeno nošenje pa je bilo neobvezno. Kožuh je bil narejen večinoma iz bolj skromne in tanke zajčje kože pod njimi ni bilo ne vem kako toplo.
Trenutna podoba Uredi
Med leti 1963-65 je Folklorno društvo Markovci natančno določilo izgled in standardno opravo maske kot jo poznamo še danes. Korantova kapa je narejena iz ovčjega kožuha in pobarvanega usnjenega naličja z dolgim usnjenim nosom, odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Ima daljši jezik, ki je pobarvan rdeče, na glavi ima ušesa iz puranovih ali gosjih peruti. Rogovi so iz slame ali lesa ter okrašeni z raznobarvnimi trakovi.
Korant je oblečen v ovčji kožuh, pod katerim je izredno vroče. Za pasom ima obešeno verigo z točno petimi kravjimi zvonci. Njegov ponos pa je čim večje število robcev za pasom. Obut je v volnene pletene nogavice oziroma gamaše, ki so rdeče ali zelene barve in nosi, obvezni so tudi črni škornji. V rokah nosi korant ježevko. Ta oprava je precej bogatejša in razkošnejša od tistih prvotnih starih pristnih korantovih oprav pred in takoj po vojni.
Pernati korant Uredi
Pernati kurent z barvnimi traki, v ovčji koži in z rdečimi gamašami je značilen za Ptuj in njegovo bližnjo okolico oziroma predvsem za celotno Ptujsko polje ter lep del Dravskega polja. Ta korant je bolj poznan in jih je tudi mnogo več kot rogatih.
Rogati korant Uredi
Rogati korant se deli na dva dela, ki je značilen za lep del Dravskega polja. Haloški koranti imajo zelene gamaše z rogovi obrnjenimi navzgor, koranti iz Lancove vasi pa zelene gamaše z kravjimi rogovi obrnjenimi navzdol.
Osrednja mednarodna povorka Uredi
Prvi leto je bila osrednja povorka na pustno soboto, potem so kurentovanje prestavili na pustno nedeljo. Med leti 1962 in 1991 je bilo kurentovanje razdeljeno na dva dela: dopoldne prikaz tradicionalnih mask na mestnem stadionu in popoldan še karnevalski obhod po mestu. Poleg Planice je to daleč največji javni dogodek v Sloveniji na katerem se vsako leto zbere med 45 do 65 tisoč ljudi. Podatki o obisku so iz arhiva ptujskega časopisa Tednik.[13]
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
| Edicija | Leto | Dan | Datum | Prva nagrada | Obisk | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| ↓ Zgodovinsko društvo Ptuj ↓ | ||||||
| 1. | 1960 | pustna sobota | 27. februar | ni bilo podelitve | 6,000 | |
| 2. | 1961 | pustna nedelja | 12. februar | Cigani (Dornava) | 14,000 | |
| 3. | 1962 | 4. marec | Indijanci (Dornava) | 20,000 | ||
| ↓ Folklorne prireditve Ptuj ↓ | ||||||
| 4. | 1963 | pustna nedelja | 24. februar | Turki (Dornava) | N/A | |
| ↓ DPD "Svoboda" Ptuj (Domače pustovanje '64 namesto Kurentovanja) ↓ | ||||||
| — | 1964 | pustna nedelja pustni torek |
9. februar 11. februar |
domače pustovanje | N/A | |
| ↓ Folklorne prireditve Ptuj ↓ | ||||||
| 5. | 1965 | pustna nedelja | 28. februar | prve nagrade niso podelili | 30,000 | |
| 6. | 1966 | pustna sobota pustna nedelja |
19. februar 20. februar |
Ali Baba in 40 razbojnikov, Dornavski cigani, Volnenka |
30-50,000 | |
| 7. | 1967 | pustna nedelja | 5. februar | odpoved zaradi dežja | — | |
| 8. | 1968 | pustna nedelja | 25. februar | Kitajci in mušnice (šola) Policija: Butale (pos. skupine) Računov. Agrotransport (vozila) |
20,000 | |
| ↓ Folklorno društvo Ptuj ↓ | ||||||
| 9. | 1969 | pustna nedelja | 16. februar | Vesoljska ladja "Pleskar" | 20,000 | |
| 10. | 1970 | 8. februar | Cigani (Dornava) | N/A | ||
| 11. | 1971 | 21. februar | N/A | 35,000 | ||
| 12. | 1972 | 13. februar | etnografija; karneval odpadel | N/A | ||
| ↓ Folklorno društvo Ptuj, Turistično društvo Ptuj ↓ | ||||||
| 13. | 1973 | pustna nedelja | 4. marec | N/A | 40-50,000 | |
| 14. | 1974 | 24. februar | Pleskar Ptuj | 40-50,000 | ||
| 15. | 1975 | 9. februar | Moda... (TP Merkur) Prainflacija (TP Izbira) Domači film... (Mercator) Energetski kriza (LES Ptuj) Molzna krava in... (KK Mlekarne) Predelava in potrošnja (PP Ptuj) |
40,000 | ||
| 16. | 1976 | 29. februar | Prleško gostüvanje (Polenšak) | 45,000 | ||
| 17. | 1977 | 20. februar | 6.ktg... Kmečka gostija (Polenšak) | 40,000 | ||
| 18. | 1978 | 5. februar | N/A | N/A | ||
| 19. | 1979 | 26. februar | ...MIP, Agis, Emona, PP Ptuj | 40,000 | ||
| 20. | 1980 | 17. februar | N/A | N/A | ||
| 21. | 1981 | 1. marec | Tovarna gnojil (MIP) | 40,000 | ||
| 22. | 1982 | 21. februar | Rubikova kocka (TGA) | 40,000 | ||
| 23. | 1983 | 13. februar | Marionete (MIP) | N/A | ||
| 24. | 1984 | 4. marec | Aluminijasto jajce (TGA) | N/A | ||
| 25. | 1985 | 17. februar | Kdo je pri nas bogat (SO Ptuj) | 25-30,000 | ||
| 26. | 1986 | 9. februar | N/A | N/A | ||
| 27. | 1987 | 1. marec | TOZD Gradnje & Drava DO Hiko Olga Meglič Emona Merkur |
30,000 | ||
| 28. | 1988 | 14. februar | DO Olga Meglič GD Dvorjane in MIP Obrtno združenje Ptuj |
45,000 | ||
| 29. | 1989 | 5. februar | prve nagrade niso podelili | 40,000 | ||
| 30. | 1990 | 25. februar | komorni moški PZ in KK | 50,000 | ||
| 31. | 1991 | 10. februar | prve nagrade niso podelili | N/A | ||
| 32. | 1992 | 1. marec | prve nagrade niso podelili | N/A | ||
| 33. | 1993 | 21. februar | Poslanski "problemi" (Ormož) | 30,000 | ||
| 34. | 1994 | 13. februar | N/A | N/A | ||
| 35. | 1995 | 26. februar | N/A | N/A | ||
| 36. | 1996 | 25. februar | N/A | 25,000 | ||
| 37. | 1997 | 9. februar | Nore krave (PD Osluševci) | 40,000 | ||
| 38. | 1998 | 22. februar | Haloška klon. krava (Dravci-Sov.) | 50,000 | ||
| 39. | 1999 | 14. februar | Smrkci (Bukovci) | 10,000 | ||
| 40. | 2000 | 5. marec | Milenijski hrošči (OŠ Mladika) | 50-60,000 | ||
| 41. | 2001 | 25. februar | Robin Hood (Bukovci) | 45,000 | ||
| 42. | 2002 | 10. februar | Gr. gospoda s tlačani (Dravci-Sov.) | 50,000 | ||
| 43. | 2003 | 2. marec | Rimljani (Bukovci) | 60,000 | ||
| 44. | 2004 | 22. februar | Faraon Stojankamon (Stojnci) | 40,000 | ||
| 45. | 2005 | 6. februar | Siget (Stojnci) | 50,000 | ||
| 46. | 2006 | 26. februar | Kremenčkovi (Dravci) | N/A | ||
| 47. | 2007 | 18. februar | Afričani (Bukovci) | 40,000 | ||
| 48. | 2008 | 3. februar | skupina Noč (OŠ Slovenska Bistrica) | 50,000 | ||
| 49. | 2009 | 22. februar | Beneške maske (Stojnci) | 55,000 | ||
| 50. | 2010 | 14. februar | Pavi (Mala vas, Gorišnica) | 60,000 | ||
| 51. | 2011 | 6. marec | Žabja vas (KUD Stojnci) | 65,000 | ||
| 52. | 2012 | 19. februar | Lego city (Mala vas, Gorišnica) | 60,000 | ||
| 53. | 2013 | 10. februar | Fantazija (KUD Maska Stojnci) | 30,000 | ||
| 54. | 2014 | 2. marec | Kobre, stojnski Siget (Stojnci) | 50,000 | ||
| 55. | 2015 | 15. februar | Gostilna pod klopotcem (Soviče) | 55,000 | ||
| 56. | 2016 | 7. februar | Prebujanje pomladi v gozdu (Mv) | 40,000 | ||
| 57. | 2017 | 26. februar | Čarobni vrt (Stojnci) | 60,000 | ||
| 58. | 2018 | 11. februar | Mali rimljančki (Sodinci) | 60,000 | ||
| 59. | 2019 | 3. marec | Simfonija klavirjev (Spuhlja) | 50,000 | ||
| 60. | 2020 | 23. februar | Cirkus (mladina Bukovci) | 50,000 | ||
| 61. | 2021 | 14. februar | brez podelitve (pandemija) | spontan | ||
| 62. | 2022 | 27. februar | ||||
| 63. | 2023 | 19. februar | ||||
- 1967 - prireditev odpadla edinkrat doslej.
- 1972 - samo na mestnem stadionu, brez karnevala.
- 1992 - brez klasičnega karnevala, omejeno na štiri mestne trge.
- 2021, 2022 - virtualno kurentovanje. Povorke so bile spontane (neorganizirane).
Princ karnevala Uredi
Prvi princ karnevala je tradicionalno inavguriran na martinovo, prvič leta 1999 na pobudo Branka Brumna po vzoru drugih evropskih mest. Leta 2000 je mestno oblast zasedel prvi princ. Od leta 2013 naprej ima vsak novoizvoljeni princ dveletni mandat.[14]
| # | Princ | Mestni oblastnik | Leto |
|---|---|---|---|
| 1 | Gašper I | 26. februar – 7. marec | 2000 |
| 2 | Matevž Zoki II | 17. – 27. februar | 2001 |
| 3 | Don Zlatko III | 3. – 12. februar | 2002 |
| 4 | Plemeniti Moškon Rajh | 22. februar – 4. marec | 2003 |
| 5 | Cajnko Friderik V | 14. – 24. februar | 2004 |
| 6 | Plemeniti Holoneški VI | 3. – 8. februar | 2005 |
| 7 | Klinc Hauptmann Spuhljanski | 18. – 28. februar | 2006 |
| 8 | Slavko plemeniti Kacherl | 10. – 20. februar | 2007 |
| 9 | Majer Cirkovški | 3. – 5. februar | 2008 |
| 10 | Vegan Turniški | 14. – 24. februar | 2009 |
| 11 | Vitez Senčar, plemeniti Bernard Ptujski | 6. – 16. februar | 2010 |
| 12 | Plemeniti baron Jakob Breuner Markovski | 26. februar – 8. marec | 2011 |
| 13 | Plemeniti Jurij Oprossnitzer | 11. – 21. februar | 2012 |
| Dveletni mandat | |||
| 14 | Vitez Dornavski | 3. – 12. februar 22. februar – 4. marec |
2013 2014 |
| 15 | Bertold Draneški | 9. – 19. februar 3. – 9. februar |
2015 2016 |
| 16 | Plemeniti Janez Maksimilijan Gregorič | 18. – 28. februar 3. – 13. februar |
2017 2018 |
| 17 | Jakob Baron Zekel Videmski | 23. februar – 5. marec 15. – 25. februar |
2019 2020 |
| Triletni mandat | |||
| 18 | vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall | 6. – 16. februar 19. februar – 1. marec 11. – 21 februar |
2021 2022 2023 |
Dogodki v okviru kurentovanja Uredi
Uvod v pustni čas Uredi
| Od | Dogodek | Dan |
|---|---|---|
| 2001 | Kurentov (korantov) skok | Polnočno obredje ob ognju na Zokijevi domačiji v Budini (Svečnica – 2. na 3. februar) |
Glavni tradicionalni dogodki Uredi
| Od | Dogodek | Dan | |
|---|---|---|---|
| ↓ Etnografski in karnevalski sprevodi ↓ | |||
| 1998 | Otvoritvena etnografska povorka | predpustna sobota | |
| 2017 | Dan kurentovih (korantovih) skupin | predpustna sreda | |
| 2015 | Nočni spektakel | pustni petek | |
| 1873 | Mestni pustni korzo | pustna sobota | |
| 2013 | |||
| 1960 | Mednarodna karnevalska povorka | pustna nedelja | |
| Vseslovenska povorka vrtcev | pustni ponedeljek | ||
| Pokop pusta | pustni torek | ||
Spremljevalni program Uredi
| Od | Dobrodelni kuharski dogodek | Dan |
|---|---|---|
| 2006 | Obarjada | predpustna sobota |
| Od | Slikarstvo | Dan | |
|---|---|---|---|
| 2009 | Ex tempore | Likovna kolonija | predpustna sobota |
| Otvoritev razstave | pustna sobota | ||
Večje okoliške povorke Uredi
| Od | Povorka | Dan |
|---|---|---|
| 1992 | Markovci | pustna sobota |
| 1993 | Cirkovci | pustni torek |
| 1994 | Cirkulane | pustna sobota |
| 1996 | Videm pri Ptuju | pustni ponedeljek |
| 2000 | Majšperk | pustna sobota |
Kurentovanje v Ameriki Uredi
Leta 2013 je skupnost Ameriških Slovencev po ulicah mestne četrti St. Clair-Superior v Clevelandu, prvič priredila svojo lokalno različico Kurentovanja, Cleveland Kurentovanje. Povorka tradicionalno poteka na pustno soboto.[15]
Karnevalski šotor Uredi
Med 1994 in 2017 je šotor po vrsti menjal 6 lokacij: nova pošta, avtobusna postaja, Zadružni trg, Poetovio, staro vojaško skladišče in Vičava. Med leti 2018-2020 je komercialno-glasbeni del potekal znotraj trgovskega središča Qcenter Ptuj na Puhovi ulici.
Arhivski posnetki Uredi
Sklici in opombe Uredi
- ↑ »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
- ↑ »Opis enote žive kulturne dediščine« (PDF). gov.si. Pridobljeno 19. februarja 2020.
- ↑ »Orači na Dravskem polju« (PDF). etno-muzej.si. Pridobljeno 19. februarja 2020.
- ↑ »Obhodi kurentov na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine«. MMC-RTV SLO. Pridobljeno 8. decembra 2017.
- ↑ »Lonely Planet Ptujski pustni karneval uvrstil na 7. mesto najboljših karnevalov na svetu«. pinkzebra.si. Pridobljeno 22. februarja 2020.
- ↑ »Letos v Ptuju domače pustovanje, gostje dobrodošli (stran 1)«. Ptujski tednik. 7. februar 1964.
- ↑ »Pusta smo pokopali, ptujskih prireditev pa ne (stran 7)«. Ptujski tednik. 14. februar 1964.
- ↑ »Ptujski karneval«. kamra.si. Pridobljeno 19. februarja 2020.[mrtva povezava]
- ↑ »Oj ti pust, ti čas presneti... PTUJ«. Delo. 6. februar 1967.
- ↑ »Prej in pozneje sonce, na dan kurentovanja pa dež«. Tednik. 10. februar 1967.
- ↑ »Pustna nedelja presežkov (naslovna stran)«. Štajerski tednik. Pridobljeno 20. februarja 2020.
- ↑ »Društvo Slovenski staroverci«. staroverci.si. Pridobljeno 20. februarja 2020.
- ↑ »Arhiv časopisa Tednik (1961-2018)«. Digitalna knjižnica Slovenije. Pridobljeno 19. februarja 2020.
- ↑ »Vsi princi ptujskega karnevala«. kurentovanje.net. Pridobljeno 19. februarja 2020.
- ↑ »Slovenian Kurentovanje Parade in Cleveland«. YouTube. Pridobljeno 20. februarja 2020.
- ↑ »Kurentovanje 1975; dogajanje na tržnici«. Associated Press (AP). 10. februar 1975.
- ↑ »Mitologija kurenta«. RTV Slovenija. 2000.
Zunanje povezave Uredi
- Kurentovanje Arhivirano 2020-02-20 na Wayback Machine. uradna stran