1. Kurentovanje (1960)

I. Kurentovanje
Množica pred mestno hišo na Mestnem trgu
Datum:	27. februar 1960
Ustanovitelj:	Drago Hasl & somišljeniki
Organizator:	Zgodovinsko društvo Ptuj
Dan:	pustna sobota
Obisk:	5.000 ljudi
Sprevod
Etnografski:	popoldan med 15.30 in 18. uro

Kurentovanje 1960 je bil sploh prvi uradni ptujski karneval, 27. februarja na pustno soboto.^[1]^[2]^[3]

Nastal je na pobudo Draga Hasla in somišljenikov, organiziralo pa Zgodovinsko društvo Ptuj.

Televizija uredi

Celoten dogodek je iz več zornih kotov posnela še takrat RTV Ljubljana. Snemalec je delal po navodilih priznanega režiserja Frana Žižka, ki je le en mesec kasneje režiral sploh prvi prenos iz Planice.^[4]

Povorka uredi

1959: Drago Hasel dal pobudo za Kurentovanje uredi

Zamisel o organiziranem kurentovanju modernega časa sega v petdeseta leta dvajsetega stoletja, natančneje februarja 1959. Takrat se je Dragu Haslu, ravnatelju Študijske knjižnice na Ptuju, etnologinji in umetnostni zgodovinarki dr. Štefki Cobelj ter drugim porodila ideja, da bi na Ptuju vsako leto organizirali večjo pustno prireditev, s katero bi preprečili izumiranje obstoječih pustnih običajev. Prireditev etnografskega značaja so poimenovali Ptujsko kurentovanje, po najbolj znani maski Ptujskega polja.

Sprevod etnografskih mask uredi

Osrednja karnevalska povorka je potekala na pustno soboto med 15.30 in 18. uro, po ptujskih mestnih ulicah, med drugim pred mestno hišo in z zaključkom na mestni tržnici. Pripravilo ga je zgodovinsko društvo Ptuj skupaj z edinonastopajočo etnografsko skupino iz bližnje vasi Markovci, kjer ima kurent že zelo dolgo tradicijo obhoda in od koder bi naj izviral. Skupaj se je zbralo 5,000 gledalcev, po številnih fotografijah verjetno še precej več.

Zaporedje mask je bilo skrbno izbrano. Na čelu pustne povorke so plesali kopjaši ob spremstvu domače godbe, sledili so jim orači, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Na tržnici je bila postavljena improvizirana kmečka domačija, na pragu katere je stala gospodinja, ki si je ogledovala pustne šeme. 60-članska folklorna skupina iz Markovcev je gledalcem prikazala pustne igre: kopjašem, ki so metali kopja visoko v zrak, sta zaigrala godca, orači so peli in orali, kurenti so neutrudno zvonili, tekali okrog gledalcev in se z njimi rokovali, vile so prepevale in želele ljudem veliko dobrega...