Register nesnovne kulturne dediščine
Register nesnovne kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o nesnovni dediščini, ki se v Sloveniji vodi pri Ministrstvu za kulturo in je del registra kulturne dediščine. Nesnovno kulturno dediščino prestavljajo nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino[1], vodi pa se z namenom zagotavljanja informacijske podpore izvajanju varstva dediščine, pa tudi predstavljanju, raziskovanju, vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini. Register vsebuje osnovne podatke, varstvene podatke in predstavitvene podatke o enotah nesnovne dediščine.
Postopek vpisa uredi
V 4. točki 7. člena Pravilnika o registru kulturne dediščine, ki ureja tudi področje nesnovne dediščine je zapisano, da pobudo za vpis v register nesnovne dediščine lahko da vsakdo. Predlog za vpis pripravi pristojna organizacija. Predlog vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena. Enoto nesnovne dediščine v register vpiše ministrstvo. Pravilnik je bil sprejet leta 2009, aplikativno pa bi moral biti podprt v 12. mesecih od uveljavitve.
Zvrsti nesnovne kulturne dediščine uredi
Tabela spodaj prikazuje zvrsti nesnovne dediščine, ki jih določa Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah[2]
| Zvrst | Opis | Podzvrsti |
| Ustno izročilo in ljudsko slovstvo | človekove aktivnosti, povezane z jezikovnim izražanjem kot tradicionalnim orodjem za širjenje ljudskega izročila, podatkov in znanja | narečja, pregovori in reki, uganke, šaljivke in vici, pesništvo, pripovedništvo ter mitologija in bajeslovje |
| Uprizoritve in predstavitve | oblike glasbenega, pevskega, plesnega ali gledališkega predstavljanja in likovnega izražanja, ki se izvajajo z javnim nastopanjem | gledališke uprizoritve, karnevali, folklorno-turistične prireditve, plesi, glasba, igre (otroške, odrasle, športne) |
| Šege in navade | aktivnosti s področja družbene kulture, ki označujejo in razlikujejo praznične in vsakdanje oblike človekovega delovanja, verovanja in vedenja | letne šege, šege življenjskega kroga, delovne in pravne šege ter praznovanja v družinskem in skupnostnem okviru |
| Znanja o naravi in okolju | izročila o znanju o rastlinskem in živalskem svetu, o vremenu, vodi, prostoru in vesolju | znanja o rastlinskem in živalskem svetu, vremenu, vodi, prostoru, vesolju; zdravilstvo |
| Gospodarska znanja in veščine | znanje in veščine rokodelstva in obrtništva, trgovine in transporta ter znanje in delovne prakse nabiralništva, lovstva, kmetijstva, gozdarstva, rudarstva in industrije | rokodelska in obrtna znanja, trgovina, transport, nabiralništvo, lov, kmetijstvo, gozdarstvo, prehrana, industrija |
| Ostalo | nesnovna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti |
Živa mojstrovina uredi
Živa mojstrovina je nesnovna dediščina, ki je razglašena za spomenik. Razglasitev nesnovne kulturne dediščine pomeni, da lahko kandidira za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.[3]
Viri in reference uredi
- ↑ »Register nesnovne kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 14. maja 2013.
- ↑ »Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah Uradni list RS, št. 102/2010 z dne 17. 12. 2010«. Register predpisov Slovenije. Pridobljeno 11. maja 2013.
- ↑ »Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 20. člen«. Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008.
Zunanje povezave uredi
- Nesnovna kulturna dediščina Slovenije, Slovenski etnografski muzej
- Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Slovenije