Kropa

naselje v Sloveniji

Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica. Naselje se deli na »Zgornji konec« (Kotel), »Srednji konec« (Plac) in novo »Stočje«.

Kropa
Kropa se nahaja v Slovenija
Kropa
Kropa
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′30.25″N 14°12′18.58″E / 46.2917361°N 14.2051611°E / 46.2917361; 14.2051611Koordinati: 46°17′30.25″N 14°12′18.58″E / 46.2917361°N 14.2051611°E / 46.2917361; 14.2051611
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska
ObčinaRadovljica
Površina
 • Skupno4,9 km2
Nadm. višina
493,6 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno757
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
4245 Kropa
Zemljevidi
Kropa - Trško naselje
LegaObčina Radovljica
RKD št.296 (opis enote)[2]
Razglasitev NKD25. december 1953


Lega kraja v Atlasu okolja

Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Kropa je od Radovljice oddaljena 13 km. Skozi naselje teče hudourniški potok Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Kroparica ima amfiteatrsko povirje z močnim kraškim izvirom. Hudourniški značaj Kroparice je tudi etimološko jedro imena naselja in potoka: na odseku svojega toka skozi naselje se v deževnih obdobjih peni kakor »krop« (vrela voda).

Kropa se je razvila, ker so bili tu na voljo vodna energija, lesno oglje in železova ruda na Jelovici. Železarstvo, živo vse od keltske dobe, je konec dvajsetega stoletja zaradi razvoja sodobnejše črne metalurgije zamrlo. Industrija (tovarna Plamen) je po letu 1945 izpodrinila tudi ročno žebljarstvo. Prebivalci so zaposleni še v umetnostni kovaški obrti.

Zgodovino kroparskega železarstva in fužinarstva lahko spoznamo v Kovaškem muzeju, ki se nahaja v Klinarjevi hiši (Kropa 10), zgrajeni v 17. stoletju in vigenjcu Vice. Sicer pa so ročno izdelani kovaški predmeti v naselju zelo prisotni. Najbolj so opazne raznolike ulične svetilke, pa tudi železni zmaj, opasani kamen itd.

V naselju se nahajata baročna župnijska cerkev svetega Lenarta in podružnična cerkev Matere Božje.

Iz Krope vodi več pohodnih poti na Vodiško planino na Jelovici, na Jamnik preko Barigle ali po cesti ter dalje na razgledno točko Bela peč, od koder je lep razgled na Nemilje, Jamnik, Kranj itd.

Pomembne osebnosti uredi

V Kropi rojeni znani Slovenci so:

Galerija uredi

Sklici in opombe uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 296«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi