Kranjska klobasa
Kránjska klobása je slovenska narodna mesna jed.
Obrok | klobasa |
---|---|
Poreklo | Slovenija |
Pokrajina ali regija | Ozemlje nekdanje Kranjske |
Glavne sestavine | svinjina česen |
Različice | Käsekrainer |
Kranjska klobasa Tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas | |
Lega | Slovenija |
---|---|
Uprava | koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Slovenski etnografski muzej |
RKD št. | 2-00018 [1] |
Pomembni datumi | |
Vpis v register | 20. december 2012 |
Razglasitev ŽMDP | 21. februar 2013 |
Zgodovina uredi
Kranjska klobasa izhaja iz kulturne dediščine kolin in se v pisnih virih omenja že v drugi polovici 19. stoletja, njeno ime pomeni mesna klobasa s Kranjskega.
Zgodba o Kranjski klobasi pa pravi, da naj bi ime izviralo iz časov cesarja Franca Jožefa, saj naj bi se le ta med potjo skozi deželo Kranjsko ustavil v gostilni v Naklem, kjer pa mu je gostilničar lahko ponudil le navadno hišno klobaso. Cesar je klobaso poskusil in navdušeno odgovoril: ''Pa saj to ni navadna, to je Kranjska klobasa!''[2]
Recept uredi
Izdelovati se sme po Pravilniku o Kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo.
Kranjska klobasa mora vsebovati vsaj 75 - 80 % svinjskega mesa I in II. kategorije in največ 20 - 25 % trde slanine brez kože. Dovoljeni dodatki so do 5 % vode, nitritna sol, česen in poper. Druge sestavine niso dovoljene. Meso mora biti razrezano na koščke 10 do 13 mm, slanina pa 8 do 10 mm. Nadev se polni v tanka prašičja čreva premera 32 do 36 mm. Oblikujejo se v pare dolžine 12 do 16 cm (teža para je 180 do 220 g). Pari se zašpilijo z leseno špilo. Klobasa se vroče dimi z bukovimi drvmi in toplotno obdela na središčni temperaturi do 70 °C.[3][4]
Certifikati uredi
21. februarja 2013 je bil sprejet odlok o razglasitvi tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas za živo mojstrovino državnega pomena.[5] [6]
V mesnicah se izdeluje in trgovinah prodaja veliko klobas, podobnih kranjski, ki pa ne bi smele nositi tega imena. Prava kranjska klobasa je že od 6. januarja 2015 navedena v registru zaščitenih geografskih označb (ZGO) Evropske unije, ime »kranjska kobasica« pa lahko na Hrvaškem za njihov izdelek te vrste uporabljajo še do leta 2030.
Glej tudi uredi
Viri in opombe uredi
- ↑ »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
- ↑ sobota, Besedilo: Suzana P. Kovačič Kategorija: GG Plus /; Julij 2018 / 08:54, 7. »Gorenjski glas | Ta ni navadna, ta je kranjska!«. www.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 19. januarja 2022.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava) - ↑ »Pravilnik o Kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo«. Uradni list. Pridobljeno 25. aprila 2018.
- ↑ »KRANJSKA KLOBASA-SPECIFIKACIJA/ZAŠČITA GEOGRAFSKE OZNAČBE (ZGO)-Izdaja 3« (PDF). GIZ KRANJSKA KLOBASA. Maj 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. aprila 2019. Pridobljeno 25. aprila 2019.
- ↑ »Kranjska klobasa«. Slovenske novice. 22. februar 2013.
- ↑ »Ljubenska-potica-in-kranjska-klobasa-ponos-slovenije-in-zivi-mojstrovini«. Pridobljeno 22. februarja 2013.
- »Opis enote žive kulturne dediščine« (PDF). Pridobljeno 15. novembra 2018.
- Odlok o razglasitvi tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas za živo mojstrovino državnega pomena
- Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov, Ur.l. RS, št. 34/2004 (62/2004 - popravljen.)