Kopenske sile Ruske federacije

Kopenske sile Ruske federacije (rusko Сухопутные войска, latinizirano: Suhoputnije vojska, kratica SV, rusko CB) so kopenske sile Oboroženih sil Ruske federacije.

Kopenske sile Ruske federacije
Сухопутные войска Российской Федерации
Suhoputnije vojska Rosijskoj Federaciji
Znak Kopenskih sil Ruske federacije
Ustanovitev1550[1]
1992 (trenutna oblika)
Država Rusija
TipKopenske sile
Velikost280.000 aktivnih pripadnikov (2021)[2]
Struktura poveljstvaOborožene sile Ruske federacije
GeneralštabFrunzenskaja naberežnaja 20-22, Moskva
ZavetnikSveti Aleksander Nevski[3]
Barve                
Rdeča, črna, siva, zelena
Marš"Naprej, pehota!"
Obletnice1. oktober
KonfliktiPrva čečenska vojna
Druga čečenska vojna
Rusko-gruzijska vojna
Sirska državljanska vojna
Spletna stranstructure.mil.ru/structure/forces/ground.htm Uredite to na Wikipodatkih
Poveljniki
Vrhovni poveljnik armadni general Oleg Saljukov[4]
Prvi namestnik poveljnika generalpolkovnik Vasilij Petrovič Tonkoškurov (ru)
Namestnik poveljnika generalporočnik Aleksandr Matovnikov
Oznake
Zastava
Našitek
Srednji znak
Oznaka

Namen uredi

Primarne odgovornosti Kopenskih sil Ruske federacije so zaščita državnih mej, boj na kopnem, varnost zasedenih teritorijev in poraz sovražnikovih enot. Kopenske sile morajo biti sposobne doseči te cilje tako v jedrski kot tudi v nejedrski vojni, zlasti brez uporabe sredstev za množično uničenje. Poleg tega morajo biti zmožne zaščititi nacionalne interese Rusije v okviru svojih mednarodnih obveznosti.

Sestava uredi

Vrhovni poveljnik Oboroženih sil Ruske federacije je Predsednik Ruske federacije. Glavno poveljstvo (Glavkomat) Kopenskih sil je v Moskvi in usmerja njihove dejavnosti.

 

Rodovi Kopenskih sil so motorizirane strelske, tankovske, artilerijske in raketne sile, enote za zračno obrambo, posebne enote (izvidniške, signalne, inženirske in avtomobilske enote, enote za radioelektronsko bojevanje in enote za jedrsko, biološko in kemično zaščito, enote za logistično podporo in enote za zaščito zaledja), posebne sile, vojaške in logistične enote.

Od vojaških reform leta 2008 so Kopenske sile sestavljene iz armad, podrejenih petim vojaškim okrogom.

V Rusiji so reorganizacije vojaških okrogov pogoste. Pri zadnji spremembi 1. januarja 2021 je bilo poveljstvo Severna flota povzdignjeno v polnopravni vojaški okrog.

V zadnjih letih poteka reorganizacija armad, ki po novem ponovno vsebujejo divizije, kot v času Sovjetske zveze in v Rusiji do vojaških reform leta 2008, ko so bile divizije reorganizirane v brigade.

V času krepitve ruskih enot na meji z Ukrajino spomladi[5] in jeseni 2021,[6] sta večino prispelih sil prispevali 41. armada (prestavljena sprva na vojaški poligon Pogonovo pri Voronežu in nato v Jelnjo pri Smolensku)[7] in 58. armada (prestavljena na vojaški poligon Opuk na Krimu).[8][9] Skupno naj bi se leta 2021 nahajalo na ruski meji z Ukrajino okrog 100.000 vojakov, kar je več kot v času priključitve Krima in kadarkoli pozneje med donbaško vojno. Število sicer obsega tako obstoječe enote v bližini meje (8. in 20. armada) kot tudi novo prispele (41. in 58. armada).

Okrog Armada Generalštab
Zahodno vojaško okrožje
(Generalporočnik Roman Berdnikov)
(Poveljstvo Sankt Peterburg)
1. gardna tankovska armada Odincovo
6. kombinirana armada Agalatovo
20. gardna kombinirana armada Voronež
11. korpus Kaliningrad
Južno vojaško okrožje
(Generalpolkovnik Sergej Kuzovlev)[10]
(Poveljstvo Rostov na Donu)
8. gardna kombinirana armada Novočerkassk[11]
49. kombinirana armada Stavropol[12]
58. kombinirana armada Vladikavkaz
22. korpus Sevastopol
Centralno vojaško okrožje
(Generalporočnik Andrej Nikolajevič Mordvičev)[13]
(Poveljstvo Jekaterinburg)
2. gardna tankovska armada Samara
41. kombinirana armada Novosibirsk
Vzhodno vojaško okrožje
(Generalpolkovnik Rustam Muradov)[13][14]
(Poveljstvo Habarovsk)
5. kombinirana armada Ussurijsk
29. kombinirana armada Čita
35. kombinirana armada Belogorsk
36. kombinirana armada Ulan-Ude
68. korpus Južno-Sahalinsk
Severno vojaško okrožje
(Admiral Aleksandr Mojsejev)
(Poveljstvo Severomorsk)
14. korpus Murmansk

Oprema uredi

Ruske kopenske sile so v osnovi artilerijska vojska, ki uporablja okrog 1000 kosov raketne artilerije (BM-21 Grad, BM-27 Uragan), 2000 kosov samovozne artilerije (2S-19 Msta-S) in 1500 kosov vlečne artilerije (2A18 D-30). Množična raba artilerije v kopenskih silah izhaja iz časa druge svetovne vojne, ko sovjetske tankovske sile niso bile uspešne pri prebijanju fronte in prodiranju skozi nemške položaje na poljubni točki zaradi razlik v opremi in vojaški taktiki ter so se zanašale na množično uporabo artilerije, dokler ni bila najdena šibka točka v nemškem obrambnem perimetru.

Poleg tega Ruske kopenske sile uporabljajo veliko število tankov (okrog 2800 – 2000 T-72, 450 T-80, 370 T-90 in 20 T-14),[15] pri čemer so pred njimi samo Kitajske kopenske sile. Okrog polovica tankov je sodobnih, pri čemer gre večinoma za modernizirane tanke T-72B3 (okrog 850), T-72B3M (550), T-80BVM (140) in T-90M (85),[16] leta 2021 pa so prišli v uporabo tudi prvi kosi najnovejšega tanka T-14.

Sklici uredi

  1. »Главная СВ«. 470sv.mil.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2020. Pridobljeno 30. novembra 2020.
  2. https://fas.org/sgp/crs/row/IF11603.pdf
  3. Main Cathedral of Russian Armed Forces. Arhivirano 2019-02-02 na Wayback Machine. Pridobljeno 2019-02-02.
  4. Главнокомандующий Сухопутными войсками Олег Салюков. Биография (v ruščini). ITAR TASS. Arhivirano iz spletišča dne 6. maja 2014. Pridobljeno 6. maja 2014.
  5. https://www.aljazeera.com/news/2021/5/11/ukraine-says-russia-still-has-100000-troops-near-its-borders
  6. https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-russia-has-nearly-100000-troops-near-its-border-2021-11-13/
  7. https://ecfr.eu/article/russias-military-movements-what-they-could-mean-for-ukraine-europe-and-nato/
  8. https://www.russiamatters.org/analysis/russias-military-buildup-near-ukraine-intimidation-tactic
  9. https://tass.com/defense/1349781
  10. Milenin, Andrei (20. september 2016). »Александр Дворников назначен командующим войсками ЮВО« [Aleksandr Dvornikov appointed commander of the Southern Military District]. Isvestia (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2016. Pridobljeno 2. oktobra 2016.
  11. Алексей Рамм, Евгений Андреев (17. marec 2017). »В Южном военном округе появится новая армия«. Известия (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. marca 2017. Pridobljeno 20. marca 2017.
  12. Ilyin, Igor (9. januar 2014). »Сергей Севрюков принял штандарт командующего 49-й общевойсковой армией« [Sergey Sevryukov accepted command of the 49th Combined Arms Army]. www.stapravda.ru (v ruščini). Stavropol Pravda. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2016. Pridobljeno 25. februarja 2016.
  13. 13,0 13,1 Pinchuk, Alexander; Khudoleyev, Viktor (29. november 2017). »Штандарты в надёжных руках« [Standards in Safe Hands]. Krasnaya Zvezda (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2017. Pridobljeno 23. decembra 2017.
  14. »Новый командующий войсками ВВО принял дела < Новости | Дебри-ДВ«. www.debri-dv.ru. Pridobljeno 16. novembra 2021.
  15. International Institute for Strategic Studies (14. februar 2021). The Military Balance 2021. Routledge. str. 192. ISBN 978-0367466398.
  16. »Defense firm delivers a batch of upgraded T-90M main battle tanks to Russian troops«. TASS.

Zunanje povezave uredi