Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII. Porfirogenet, bizantinski cesar, * 2. september, 905, Konstantinopel, † 9. november 959, Konstantinopel.
Konstantin VII. Porfirogenet starogrško Κωνσταντῖνος Ζ΄ Πορφυρογέννητος | |
---|---|
Cesar Bizantinskega cesarstva | |
Vladanje | • 908–913 in 920–945 (mlajši socesar) • 913–920 (cesar pod regentstvom) • 945–959 (samostojen cesar) |
Predhodnik | Aleksander |
Naslednik | Roman I. Lekapen |
Rojstvo | 18. maj 905[1] Konstantinopel |
Smrt | 9. november 959 (54 let) Konstantinopel |
Potomci | • Roman II. • Teodora |
Rodbina | Makedonska dinastija |
Oče | Leon VI. Modri |
Mati | Zoa Karbonopsina |
Njegov vzdevek Porfirogenet izhaja iz rojstva v s porfirjem okrašeni dvorani cesarske palače. Bil je uspešen bizantinski cesar, vendar ja danes bolj poznan kot pisatelj in zgodovinar. Napisal je štiri dela:
- De administrando imperio (Προς τον ίδιον υιόν Ρωμανόν, Svojemu sinu Romanu), ki govori o upravljanju cesarstva,
- De Ceremoniis (Περί τῆς Βασιλείου Τάξεως, O slovesnostih), ki opisuje ceremonije na cesarskem dvoru,
- De Thematibus (Περί θεμάτων Άνατολῆς καί Δύσεως, O vprašanjih vzhoda in zahoda), ki govori o vojaških upravnih enotah (temah),
- Vita Basilii (Βίος Βασιλείου, Bazilijevo življenje), življenjepis Konstantinovega starega očeta Bazilija I..
Vsa dela so pomemben zgodovinski vir podatkov o srednjem veku. Knjigo De administrando imperio je posvetil svojemu sinu Romanu in mu dal navodila, kako naj vodi zunanjo politiko države, ki je bila ogrožena z vseh strani. V ta namen je opisal narode, ki so bivali na mejah cesarstva, njihovo zgodovino, običaje, državno ureditev in drugo.