Aleksander (bizantinski cesar)

Aleksander (grško Αλέξανδρος [Alexandros]) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal leta 912 in 913, * 870, † 6. junij 913.

Aleksander
Αλέξανδρος
Cesar Bizantinskega cesarstva
Bizantinski mozaik v Hagiji Sofiji s podobo cesarja Aleksandra; v levi roki drži vladarsko jabolko, v desni pa akakijo, ki simbolizira odkritost in nedolžnost
Bizantinski mozaik v Hagiji Sofiji s podobo cesarja Aleksandra; v levi roki drži vladarsko jabolko, v desni pa akakijo, ki simbolizira odkritost in nedolžnost
Bizantinski mozaik v Hagiji Sofiji s podobo cesarja Aleksandra; v levi roki drži vladarsko jabolko, v desni pa akakijo, ki simbolizira odkritost in nedolžnost
Vladanje11. maj 9126. junij 913
PredhodnikLeon VI.
NaslednikKonstantin VII.
Rojstvo23. november 872({{padleft:872|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Konstantinopel
Smrt6. junij 913({{padleft:913|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (40 let) ali 913
Konstantinopel
RodbinaMakedonska dinastija
OčeBazilij I.
MatiEvdokija Ingerina

Bil je tretji sin cesarja Bazilija I. in Evdokije Ingerine. V nasprotju z bratom Leonom VI. Modrim njegov oče (Bazilij I. ali Mihael III.) ni bil sporen, ker je bil rojen več let po Mihaelovi smrti.[2]

Življenjepis uredi

Aleksander je bil že okoli leta 879 kronan za očetovega socesarja.[3] Po smrti brata Leona VI. 11. maja 912 je postal starejši cesar z Leonovim mlajšim sinom Konstantinom VII. kot socesarjem. Bil je prvi bizantinski cesar, ki se je na kovancih naslavljal z autokrator (αὐτοκράτωρ πιστὸς εὑσεβὴς βασιλεὺς [autokrátor pistós eusebís basilèus], cesar vere željnega kraljestva) kot znak konca tridesetletnega socesarjevanja.[4] Po prevzemu oblasti je takoj odslovil vse Leonove svetovalce in izbrance, vključno z admiralom Himerijem, patriarhom Evtimijem in cesarico Zojo Karbonopsino, materjo Konstantina VII., katero je zaprl v samostan.[5] Patriarhat je ponovno prenesel na Nikolaja Mistika, ki je bil odstavljen s položaja zaradi nasprotovanja Leonovi četrti poroki.

Aleksandra je med njegovo kratko vladavino napadla abasidska vojska pod poveljstvom Al Muktadirja, sam pa je izzval vojno s Simeonom I. Bolgarskim, ker je Bolgarom prenehal plačevati letni davek. Umrl je 6. junija 913 zaradi izčrpanosti po tekmi cikanisteriona, s čimer se je baje izpolnila prerokba, da bo vladal samo trinajst mesecev.

Zapuščina uredi

Vsi viri so do Aleksandra brez izjeme sovražni. Opisujejo ga kot lenega, razuzdanega in hudobnega človeka. O njem se je celo govorilo, da je nameraval kastrirati mladega Konstantina VII., da bi ga mu onemogočil nasledstvo bizantinskega prestola. Grožnja se ni udejanila, svojemu nasledniku pa je zapustil sovražnega regenta Nikolaja Mistika in začetek dolge vojne proti Bolgariji. Viri ga obtožujejo tudi malikovanja, vključno s poganskim žrtvovanjem zlatemu kipu divjega vepra na konstantinopelskem hipodromu v pričakovanju, da bo ozdravil njegovo impotenco.[6]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. Encyclopædia Britannica
  2. Schmitz, Leonhard (1867). Alexander. V William Smith. Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology 1. Boston: Little, Brown and Company. str. 115.
  3. Ostrogorsky, George (1969). History of the Byzantine State. New Jersey : Rutgers University. str. 233. COBISS 17722210. ISBN 0-8135-0599-2.
  4. Ostrogorsky (1969), str. 261ff.
  5. Ostrogorsky (1969), str. 261.
  6. Runciman S.. A history of the First Bulgarian empire. London, G.Bell & Sons, 1930, str. 155.

Viri uredi

  • The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford University Press. 1991.
  • Norwich, John Julius (1993). Byzantium: The Apogee. London : Penguin Books. COBISS 7402099. ISBN 978-014-011448-5.
Aleksander
Makedonska dinastija
Rojen: 870 Umrl: 6. junij 913
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Leon VI.
Cesar Bizantinskega cesarstva
11. maj 912 – 6. junij 913
Naslednik:
Konstantin VII.