Klávžar ali grívasti íbis (znanstveno ime Geronticus eremita) je velika ptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatih življenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda.

Klavžar

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Pelecaniformes (močvirniki)
Družina: Threskiornithidae (ibisi)
Poddružina: Threskionithinae
Rod: Geronticus
Vrsta: G. eremita
Znanstveno ime
Geronticus eremita
(Linnaeus, 1758)

Veliki gladko črni klavžar ima razpon peruti od 120 do 135 cm in povprečno težo 1 do 1,5 kg. Ta 70 do 80 cm dolga vrsta ima neoperjeno rdečo glavo in dolgi ukrivljeni rdeči kljun. Gnezdi v kolonijah na klifih v skalnatih predelih jugovzhodne Anatolije, puščavah Srednjega vzhoda in Afrike. Leže 2 do 3 jajca, prehranjuje pa se z žuželkami in manjšimi živalmi.

Nekdaj je bil klavžar veliko bolj razširjen po Srednjem vzhodu, Severni Afriki in tudi na ozemljih vse do Alp, čeprav je tukaj pred 400 leti izumrl.[2] Nedavno so odkrili njegova prezimovalna območja v delih Sudana, Etiopije, Eritreje in morda delih Somalije, Jemna in Saudove Arabije.

Vrsto so nekdaj zelo cenili faraoni v starem Egiptu, sedaj pa je uradno skrajno ogrožena vrsta. Populacijo v divjini ocenjujejo na 420 in približno 1500 v ujetništvu (2004). Stalno ostaja le v Maroku, Turčiji in Siriji.

Klavžarja je zaradi ponovnega naseljevanja v Srednjo Evropo občasno mogoče opaziti tudi v Sloveniji, npr. jeseni 2021 v Ilirski Bistrici ali pomladi 2023 v Postojni, oktobra 2023 v Dolenjem Jezeru. Domneva se, da je bil v srednjem veku na Krasu, v Istri in v Dalmaciji pogosta ptica[3] in da so ga večkrat tudi upodobili, npr. leta 1490 na eni od fresk v hrastoveljski cerkvi sv. Trojice, v podružnični cerkvi v Gradišču pri Divači, v grbu koprske plemiške družine Elio in na portalu gradu Lukovec v Občini Log - Dragomer.

Slovenščina ima zelo staro domače ime zanj, pred pozabo ga je okrog leta 1797 v pripisih k Scopolijevemu delu o ptičih[4] rešil Žiga Zois. Ime izhaja iz nemške besede za samotarja, puščavnika Klausner, kar je tudi v njegovem latinskem imenu eremita in se nanaša na njegova odmaknjena, skalnata gnezdišča. Povezano je tudi z izpričanim zgodovinskim nemškim imenom Klausrapp (Rapp je južnonemška oblika za vrano).[5]

Sklici

uredi
  1. BirdLife International (2013). »Geronticus eremita«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2013.2. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 18. maja 2014.
  2. Šuligoj, Boris (2. september 2008). »Po 300 letih ali več spet v Sloveniji«. Delo.si.
  3. Perco, Fabio; Tout, Paul (2001). »Notes on recent discoveries regarding the presence of the northern bald ibis Geronticus eremita in the upper adriatic region« [Zapiski o nedavnih odkritjih znamenj o pojavljanju klavžarja Geronticus eremita v območju gornjega Jadrana]. Acrocephalus (v angleščini). Society for Observation and Study of Birds of Slovenia. 22 (106/107). ISSN 0351-2851.
  4. Gregori, Janez (2008). »Joannes A. Scopoli, njegovi »Descriptiones avium (1769)« in kranjska imena ptičev«. Scopolia (65): 6.
  5. Jančar, Tomaž; Bračko, Franc; Grošelj, Peter; Mihelič, Tomaž; Tome, Davorin; Trilar, Tomi; Vrezec, Al (1999). »Imenik ptic zahodne Palearktike«. Acrocephalus. str. 103.

Zunanje povezave

uredi