Kalicinit je zelo redek karbonatni mineral s kemijsko formulo KHCO3 (kalijev hidrogenkarbonat). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu.[2]

Kalicinit
Splošno
KategorijaV. razred: Nitrati, karbonati in borati
Kemijska formulakalijev hidrogenkarbonat, KHCO3
Strunzova klasifikacija05.AA.20 (alkalijski karbonati)
Klasifikacija DANA13.01.02.01 (kisli karbonati)
Kristalna simetrijamonoklinska prizmatična,
H.-M. simbol: 2/m,[1]
prostorska skupina: P21/a[2] (Nr. 14)
Osnovna celicaa = 15,17 Å, b = 5,63 Å,
c = 3,71 Å, β = 104,6°,[2] Z=1 [2]
Lastnosti
Molekulska masa100,12 g/mol
Barvabrezbarven, bel ali svetlo rumen
Kristalni habitod finih kristalov do grobih skupkov
Kristalni sistemmonoklinski
Razkolnostdobra po {100}, {001} in {101}
Trdota1-2[3]
Sijajmoten
Barva črtebela
Prozornostprozoren
Gostota2,168 g/cm3 (izmerjena na sintetičnem kristalu)
2,15 g/cm3 (izračunana)[5]
Optične lastnostidvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,380,
nβ = 1,482,
nγ = 1,578[4]
Dvolomnostδ = 0,198[4]
Kot 2V81° (izmerjen)
82° (izračunan)[4]
Topnosttopen v vodi
Glavne vrste
Druga imenakalicin, kalicit

Doslej najdeni kalicinit ima obliko finih kristalov do grobih kristalnih skupkov. Čist mineral je brezbarven in prozoren ali zaradi večkratnega loma svetlobe v polikristalni strukturi bel. Primesi ga obarvajo svetlo rumeno.

Etimologija in zgodovina uredi

Mineral je v bližini Chippisa v kantonu Valais, Švica, pod podrtim drevesom[4] leta 1865 odkril in opisal francoski kemik in mineralog Félix Pisani. Ugotovil je tudi njegovo kemijsko sestavo in ga po elementu kaliju imenoval kalicin. Njegovo ime se je v tujih jezikih kasneje spremenilo v kalicinit.

Nahajališča uredi

Tipska lokacija kalicinita je Chippis v kantonu Valais, Švica. Odkrili so ga tudi v karbonatitnem kompleksu Saint-Honoré, Québec (Kanada), Hibinjskem gorovju na polotoku Kola (Ruska federacija), Medelpadu (Švedska), in Long Shopu, Virginija (Združene države Amerike).<mindat/>

Posebne lastnosti uredi

Kalicinit je dobro topen v vodi, zato mora biti zaščiten pred vlago.

Sklici uredi

  1. Kalicinite Mineral Data.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 N. Strunz; E.H. Nickel (2001). Strunz Mineralogical Tables (9 izd.). Stuttgart : Schweizerbart, cop. COBISS 464222. ISBN 3-510-65188-X.
  3. S. Weiß. Das große Lapis Mineralienverzeichnis. Alle Mineralien von A – Z und ihre Eigenschaften. 5. dopolnjena izdaja. Weise, München, 2008. ISBN 978-3-921656-70-9.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 http://www.mindat.org/min-2305.html Kalicinite. mindat.org.
  5. J.W. Anthony, R.A. Bideaux, K.W. Bladh, M.C. Nichols (urednik). Kalicinite. Handbook of Mineralogy. Mineralogical Society of America, 2001.