Juršinci
Juršinci so obcestno naselje v Občini Juršinci. Ležijo v Slovenskih goricah na razvodju rek Drave in Mure ob cesti Ptuj - Radenci na pobočju doline potoka Krka.
Juršinci | |
|---|---|
 | |
  Juršinci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°29′7.13″N 15°58′15.73″E / 46.4853139°N 15.9710361°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Juršinci |
| Površina | |
| • Skupno | 3,0 km2 |
| Nadm. višina | 237,1 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 375 |
| • Gostota | 130 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2256 Juršinci |
| Zemljevidi | |
V Juršincih je bila leta 1906 ustanovljena prva trsničarska zadruga za spodnjo Štajersko. Pridelovanje trsnih cepljenk je bilo 1941 prekinjeno in je 1945 ponovno zaživelo. Trsničarstvo ima pomembno vlogo pri obnovi vinogradov s kakovostnimi sadikami.
Izvor krajevnega imena uredi
Izpeljano iz hipokoristika Jurša ali Juriša, kar se oboje ohranja kot priimek. Hipokoristika sta tvorjena iz svetniškega imena Jurij. Krajevno ime torej prvotno pomeni 'prebivalci Jur(i)ševega naselja'. V starih listinah se kraj omenja leta 1320 kot Georgendorf, 1409 Jorgendorfferperg in 1460 Jorgendorffer grunt. [2]
Vidni prebivalci uredi
Janez Puh, izumitelj in tovarnar
Anton Slodnjak, literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in prešernoslovec
Janža Toplak, trsničar in organizator društvenega delovanja
Ludvik Toplak, pravnik, rektor in diplomat
Simon Toplak, trsničar in politik
Dejan Zavec, boksar
Sklici uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Viri uredi
- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Pomurska založba, Murska Sobota. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
