Wikipedija

Janža Toplak

slovenski trsničar, vinogradnik in vodja podeželskega društvenega in zadružnega organiziranja

Ivan Janža Toplak , slovenski trsničar, vinogradnik in vodja podeželskega društvenega in zadružnega organiziranja, * 12. junij 1909, † 4. september 1972

Ivan Janža Toplak
Rojstvo12. junij 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})
Smrt4. september 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (64 let)
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicvinogradnik

Organiziranje Društev kmetskih fantov in deklet

uredi

Toplak je v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja vodil ustanavljanja Društev kmečkih fantov in deklet na ptujskem območju.[1] Osrednji cilj društev je bil "napredek kmečkega človeka na vasi".[1] Bila so nepolitična društva, ki so organizirala kmečko mladino, ji omogočila vsestransko izobrazbo, "jo vzgajala v kmetskem duhu, dvigovala ugled in ščitila ime vasi in čast kmetskega dela."[1] Prizadevala so si za "splošni socialni, gospodarski in kulturni napredek slovenskega podeželja."[1]

 
Društvo kmečkih fantov in deklet v Juršincih leta 1934. Toplak stoji peti z leve.

Po zapisih revije za kmetsko mladino Gruda sta na tem območju najprej nastali društvi v Sv. Andražu v Halozah, danes Leskovec, leta 1928, in v Središču ob Dravi leta 1929, ki pa nista zaživeli.[2] Na sestanku v Ljubljani leta 1930 je nato poverjeništvo za ustanavljanje društev na ptujskem območju prevzel Janža Toplak.[3] Med leti 1930 in 1935 so nastala društva v Sv. Bolfenku pri Središču (danes Kog), pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah (danes Juršinci), na Hajdini, na Humu pri Ormožu, pri Sv. Urbanu pri Ptuju (Destrnik), Št. Janžu na Dravskem polju (Starše), v Nerapljah in Novi Cerkvi v Halozah (Podlehnik).[1] Društvo v Juršincih, poimenovano Njiva, ki ga je vodil Toplak, je bilo med najbolj aktivnimi in je organiziralo več tekmovanj, tečajev, predavanja, prireditve, organiziralo je tudi knjižnico.[3] Po takratnih objavah so tekmo koscev in žanjic leta 1934 obiskali "tisočeri."[3] Društva s ptujskega območja so sodelovala s sorodnimi društvi s preostalih delov Slovenije. V tridesetih letih je društvo v Juršincih poudarjalo pomen izobraženega, zavednega, gospodarsko samostojnega in organiziranega kmeta. V društvu je bil aktiven brat Janže Franc Toplak, študent agronomije v Pragi.[3]

Postojanka Osvobodilne fronte

uredi

Na kmetiji Janže Toplaka v Mostjeh je bil eden prvih sestankov Osvobodilne fronte v Slovenskih goricah. Po tem, ko je narodni heroj Jože Lacko opravil nekaj manjših lokalnih sestankov, je Osvobodilna fronta organizirala na domu Janže Toplaka 26. junija 1941 pokrajinski sestanek OF.[4] Zbrali so se organizatorji in pripadniki OF z območja Podravja, Pomurja in Prekmurja, med katerimi sta bila tudi Franc Toplak in zdravnik dr. Metod Špindler, organizatorja OF v Juršincih.[4] Razdelili so si naloge za svoja območja.[4] Toplakova kmetija je bila leta 1941 "zanesljiva postojanka partizanov".[5] Ko sta se Franc Toplak in dr. Špindler 25. avgusta peljala avtomobilom s Toplakove domačije, je Franca Toplaka pri Hajdini neznanec ustrelil v gleženj.[5] Dne 30. avgusta 1941 dopoldne so prišli na Toplakovo domačijo po njega gestapovci s Ptuja. Francev prijatelj študent Ivan Sok je, ko sta videla avto Gestapa, pobegnil v gozd in na Hrvaško, Franc pa zaradi poškodovane noge ni mogel bežati in so ga prijeli.[5] Istega dne so odvedli tudi dr. Špindlerja.[5] Oba so zaprli na Ptuju,[5][6] ju mučili[7] in 30. oktobra 1941 v Mariboru ustrelili.[8][9][10] Mostje so zato "eden najpomembnejših krajev iz zgodovine narodnoosvobodilnega boja v ptujski občini."[11] V bližini Toplakove domačije je 8. avgusta 1942 padla Lackova četa.[12]

Janža Toplak in žena Marija sta imela enajst otrok,[13] med njimi gospodarstvenik Franc Toplak, kmet, zadružnik in politik Simon Toplak, pravnik, profesor, diplomat in rektor Ludvik Toplak, kmet in trsničar Stanko Toplak.

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Društva kmetskih fantov in deklet«. Tednik. 6. november 1997.
  2. ↑ »dLib.si - Tednik«. www.dlib.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Šuligoj, Ljubica (1981). »Društva kmetskih fantov in deklet v ptujskem okraju« (PDF). Časopis za zgodovino in narodopisje - Review for History and Ethnography.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Za klicem "Smrt fažizmu - svoboda narodu!" v Slovenskih goricah pred 30 leti: Ustanovitev OF«. Tednik. 23. julij 1971.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 »Partizanski koledar našega okoliša, 28. del: Nove aretacije avgusta 1941«. Tednik. 14. avgust 1964.
  6. ↑ Glušič, Dominik (26. september 1974). »Spomini na ptujske zapore«. Tednik.
  7. ↑ Šuligoj, Ljubica (2001). »Leto 1941 na Ptuju: The Year 1941 in Ptuj«. Kronika.
  8. ↑ »Spominska plošča na zdravstvenem domu v Juršincih«. www.kamra.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  9. ↑ »Zgodovina občine Juršinci«. www.jursinci.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2020. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  10. ↑ »Zgodovina Slovenije - SIstory«. www.sistory.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  11. ↑ »Dvajsetletnica Slovenjegoriške čete«. Tednik. 15. junij 1962.
  12. ↑ »Mostje«. www.kamra.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  13. ↑ »Ludvik Toplak«. Mladina.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janža_Toplak&oldid=6109082«