John Anton Blatnik, ameriški politik slovenskega rodu, * 17. avgust 1911, Chisholm, Minnesota, † 17. december 1991, Forest Heights, Maryland.

John Blatnik
Portret
Rojstvo17. avgust 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1]
Chisholm, Minnesota[d]
Smrt17. december 1991({{padleft:1991|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2] (80 let)
Forest Heights, Maryland[d]
Državljanstvo ZDA
Poklicpolitik, učitelj, učitelj, šolski nadzornik, partizan
Poznan popolitik

Življenje in delo uredi

Rodil se je v slovenski rudarski družini v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije in bil 1941 izvoljen v senat države Minnesote. Ob vstopu Združenih držav Amerike v 2. svetovno vojno se je javil kot prostovoljec k vojnemu letalstvu in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je kot letalski kapetan s padalom pristal blizu Plitvičkih jezer. Nekaj mesecev je bil v Glavnem štabu hrvaških partizanov, kjer je skrbel za usodo nad našim ozemljen sestreljenih ameriških pilotov. Dne 8. januarja 1945 se je pridružil Glavnemu štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije v Beli krajini. S slovenskimi partizani je bil vse do osvoboditve Trsta, nato je po nekaj tedenskem okrevanju v Caserti posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v ZDA je kot član naprednih organizacij sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo. Leta 1946 je bil kot demokratski zastopnik v 8. okrožju Minnesote izvoljen v ameriški kongres; vanj je bil nato izvoljen še štirinajstkrat. V kongresnem komiteju za javna dela je vodil podkomite za nadzor nad gradnjami avtocest in podkomite za reke in pristanišča. Na njegov predlog je bil sprejet zakon o zaščiti rek in jezer. Po vojni je kot član uradnih delegacij in zasebno pogosto obiskoval domovino staršev, se večkrat srečal z Josipom Brozom in Edvardom Kardeljem ter drugimi pomembnimi politiki. Veliko je prispeval k boljši obveščenosti ameriške javnosti o dogajanju v Jugoslaviji med narodnoosvobodilno borbo in po vojni.[3]

Leta 1996 je posmrtno prejel Zlati častni znak svobode Republike Slovenije »za zasluge v dobro slovenskemu narodu med drugo svetovno vojno in po njej ter ob osamosvajanju in za krepitev prijateljstva med ZDA in Republiko Slovenijo.«

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 SNAC — 2010.
  2. Find a Grave — 1996.
  3. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave uredi