Jožef Zabukovšek
Jožef Zabukovšek (tudi Sabukosek), slovenski rimskokatoliški duhovnik, in nabožni pisatelj, * 19. marec 1804, Polje pri Bistrici, † 2. april 1870, Bizeljsko.
| Jožef Zabukovšek | |
|---|---|
| Rojstvo | 19. marec 1804 Polje pri Bistrici |
| Smrt | 2. april 1870 (66 let) Bizeljsko |
| Druga imena | Sabukosek |
| Državljanstvo |  Avstro-Ogrska |
| Poklic | nabožni pisatelj, duhovnik |
| Poznan po | nabožni pisatelj |
Življenje in deloUredi
Šolal se je dokaj neredno, gimnazijo je obiskoval v Zagrebu (1817-1820), filozofijo (1826–1828) in bogoslovje pa Celovcu (1828-1832). Kaplan je bil v Šentrupertu nad Laškim (1832), nato v Dobrni (do 1835), v Šmartnem pri Slov. Gradcu (1835) in Šmihelu pri Pliberku (nem. St. Michael ob Bleiburg) na Koroškem (1836). V letih 1837–1839 je bil provizor na Ravnah na Koroškem, kurat na Vrhu nad Laškim (1839-1849) in 1849–1870 župnik na Bizeljskem.
Zabukovšek, ki je pripadal Slomškovemu krogu, se je zavzemal za nedeljske šole in za pouk v slovenščini. Bil je dopisnik v lista Drobtinice in Novice, napisal (priredil) molitvenike Zgodna Danica (1841), Sveti križ (1843, ki ni istoveten s Slomškovim prvencem, 1836), Vertnar sveti (1844) in Pobožnost sv. Jožefa (1846) ter vzgojno knjigo Naukapolne pripovesti za slovensko mladost (1841).
Zunanje povezaveUredi
- Lisac Ljubomir Andrej. "Zabukovšek Jožef". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.
