Shistosomoza (znana tudi kot bilharzioza[1], polžja mrzlica in kuga Katayama)[2][3] je bolezen, ki jo povzroča zajedavski črv vrste Schistosoma.[4] Okuži lahko sečila ali črevesje.[4] Simptomi so lahko med drugim bolečina v trebuhu, driska, krvavo blato ali kri v seču.[4] Pri osebah, ki so okužene dlje časa, lahko pride do okvare jeter, odpovedi ledvic, neplodnosti, ali pa do raka mehurja.[4] Pri otrocih lahko povzroči slabo rast in težave pri učenju.[4]

Shistosomoza
Posledice shistosomoze pri 11-letnem dečku: viden je povečan trebuh zaradi trebušne vodenice (ascitesa), posledica odpovedi jeter
Specialnostinfektologija uredi v wikpodatkih
Simptomihematurija, driska, slabost, mrzlica uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10B65
MKB-9120
MedlinePlus001321
MeSHD012552

Bolezen se prenaša s stikom z vodo, ki vsebuje zajedavce.[4] Ti zajedavci se sproščajo iz okuženih sladkovodnih polžev.[4] Bolezen je še posebej pogosta v državah v razvoju med otroki, ki se bolj verjetno igrajo v okuženih vodah.[4] Druge visoko rizične skupine so kmetje, ribiči in ljudje, ki okuženo vodo rabijo za vsakdanja opravila.[4] Bolezen spada v skupino okužb helminti.[5] Diagnoza se opravlja z iskanjem jajčec zajedavca v seču ali blatu prizadete osebe.[4] Lahko se tudi potrdi na osnovi protiteles proti bolezni v krvi.[4]

Bolezen se preprečuje z izboljšanjem dostopa do čiste vode in zmanjšanjem števila polžev.[4] Na področjih, kjer je bolezen pogosta, lahko vse obolele obdelamo naenkrat in letno z zdravilom prazikvantel.[4] Na ta način se zmanjša število okuženih in omeji širjenje bolezni.[4] Prazikvantel je tudi zdravilo, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsem, za katere se ve, da so okuženi.[4]

Shistosomoza prizadeva skoraj 210 milijonov ljudi po vsem svetu,[6] in po ocenah 12.000[7] do 200.000 obolelih umre letno zaradi nje.[8] Bolezen je najpogostejša v Afriki, kot tudi Aziji in Južni Ameriki.[4] Na območjih, kjer je bolezen pogosta, živi okoli 700 milijonov ljudi v več kot 70 državah.[8][9] Kar se ekonomskih posledic parazitske bolezni tiče, je shistosomoza na drugem mestu za malarijo.[10] Od antike do začetka 20. stoletja, so v Egiptu kri v seču, simptom shistosomoze, razumeli kot moško različico menstruacije in kot znak, da deček ni več otrok, temveč odrasel moški[11][12] Bolezen uvrščamo med zapostavljene tropske bolezni.[13]

Sklici in opombe

uredi
  1. Theodor Bilharz (Sigmaringen, 1825 - Kairo, 1862) je leta 1851 opisal črva Distomum haematobium in dokazal prisotnost jajčec črva v seču bolnikov ter njegovih ličink v vodi Nila. Bolezen so v njegovo čast leta 1856 imenovali Bilharzia haematobia.
  2. »Schistosomiasis (bilharzia)«. NHS Choices. 17. december 2011. Pridobljeno 15. marca 2014.
  3. »Schistosomiasis«. Patient.co.uk. 12. februar 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2015. Pridobljeno 11. junija 2014.
  4. 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 4,14 4,15 »Schistosomiasis Fact sheet N°115«. World Health Organization. Februar 2014. Pridobljeno 15. marca 2014.
  5. »Chapter 3 Infectious Diseases Related To Travel«. cdc.gov. 1. avgust 2013. Pridobljeno 30. novembra 2014.
  6. Fenwick A. (2012). »The global burden of neglected tropical diseases«. Public health. Zv. 126, št. 3. str. 233–6. doi:10.1016/j.puhe.2011.11.015. PMID 22325616.
  7. Lozano, Rafael; Naghavi, Mohsen; Foreman, Kyle; Lim, Stephen; Shibuya, Kenji; in sod. (2012). »Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010«. The Lancet. 380 (9859): 2095–2128. doi:10.1016/s0140-6736(12)61728-0.
  8. 8,0 8,1 Thétiot-Laurent SA; Boissier J; Robert A; Meunier B. (2013). »Schistosomiasis Chemotherapy«. Angewandte Chemie (International ed. in English). Zv. 52, št. 31. str. 7936–56. doi:10.1002/anie.201208390. PMID 23813602.
  9. »Schistosomiasis A major public health problem«. World Health Organization. Pridobljeno 15. marca 2014.
  10. »Schistosomiasis Control Program«. The Carter Center. Pridobljeno 17. julija 2008.
  11. Kloos, David R. (2002). »The Paleoepidemiology of Schistosomiasis in Ancient Egypt« (PDF). Human Ecology Review. 9 (1): 14–25.
  12. Rutherford P. (2000). »The Diagnosis of Schistosomiasis in Modern and Ancient Tissues by Means of Immunocytochemistry«. Chungara, Revista de Antropología Chilena. Zv. 32, št. 1. ISSN 0717-7356.
  13. »Neglected Tropical Diseases«. cdc.gov. 6. junij 2011. Pridobljeno 28. novembra 2014.